Odsek

Odsek (15)

Vodniki

Slovenija

Naslov Avtor
Stijene hrvatske Zlatko Smerke
Tulove Grede Tone Golnar
Julijske Alpe Tine Mihelič, Darinka Petkovšek
Kamniške in Savinjske Alpe, Kamniška Bistrica Tone Golnar
Kamniške in Savinjske Alpe, Ravenska Kočna Robert Gabršček
Karavanke Stanko Klinar
Karavanke, 2. izdaja Stanko Klinar
Krnska skupina Edo Kozorog
Mangart Peter Podgornik
Martuljek Igor Mezgec
Slovenski alpinizem '97 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '98 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '99 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '01 - '03 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '04 - '05 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '06 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '07 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '08 Več avtorjev
Slovenski alpinizem '09 - '10 Več avtorjev
Stena, Severna stena Triglava Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok
Storžič Iztok Tomazin
Turni smuki: Julijske Alpe Ciril Praček
Vršič Tone Golnar, Niko Novak
Zadnja Trenta Slavko Svetičič
Zimski vzponi Gregor Kresal

Hrvaška

Naslov Avtor
Stijene hrvatske Zlatko Smerke
Tulove Grede Tone Golnar

Avstrija

Naslov Avtor
150 arrampicate scelte in Moiazza Stefano Santomaso
Dachstein-Gebirge Hubert Peterka, Willi End
Im schweren Fels Walter Pause
Kaisergebirge Georg Leuchs, Franz Nieber
Kaisergebirge Pit Schubert
Karwendel Heinrich Klier, Fritz März
Klettern in den Lienzer Dolomiten Gery Unterasinger
Lienzer Dolomiten Hubert Peterka, Willi End
Wetterstein Nord Christian Pfanzelt
Wilder Kaiser Markus Stadler
Italija
Naslov Avtor
Arco Falesie Diego Depretto, Margareth Eisendle
Arrampicate Classiche E Moderne Nelle Alpi Carniche Riccardo Del Fabbro, Massimo Candolini
Cascades De Glace Francois Damilano, Godefroy Perroux
Civetta Mario Kelemina
Civetta, Monfalconi- und Schiara-Gruppe Toni Hiebeler
Dolomites East J. Brailsford
Dolomiti & dintorni Roberto Iacopelli
Ortler-Gruppe Lois Köll
Pale di San Martino Samuele Scalet
Sella-, Marmolata- und Pala-Gruppe Gunther Langes
Sextener Dolomiten Richard Goedeke
Tri Cine Tine Mihelič

Francija

Naslov Avtor
Ecrins East, Cerces, Queyras, Vol. 1 Sebastien Constant
Escalade Les Calanques Andre Bernard
Escalades Autour D'Ailefroide Jean-Michel Cambon
La Chaine Du Mont Blanc 1 Lucien Devies, Pierre Henry
La Chaine Du Mont Blanc 2 Lucien Devies, Pierre Henry
La Chaine Du Mont Blanc 3 Lucien Devies, Pierre Henry
La Chaine Du Mont Blanc 4 Gino Buscaini, Lucien Devies
Mont Blanc Range, Vol. 1 Robin G. Collomb, W. H. O'Connor
Mont Blanc Range, Vol. 2 Lindsay N. Griffin
Mont Blanc Range, Vol. 3 Lindsay N. Griffin
Monte Bianco, Vol. 1 Gino Buscaini
Neige, Glace et Mixte Francois Damilano, Godefroy Perroux
Selected Climbs In The Mont Blanc Range R. G. Collomb, P. Crew
Verdon Lei Lagramusas

Grčija

Naslov Avtor
Kalymnos Aris Theodoropoulos

Južna Amerika

Naslov Avtor
Trekking And Climbing In The Andes Val Pitkethly, Kate Harper
Preberite več...

Literatura in zemljevidi

Literatura

Naslov Avtor
Almanah Drago Bregar
Alpinistična Šola /
Bergsteigen /
Biseri pod snegom Dušan Jelinčič
Everest Reinhold Messner
Everest Tim Cahill
Gashenbrum I. - Hidden Peak 8068 m Janez Lončar
Gola gora Viki Grošelj
Gorniški priročnik Jože Drab
Gradivo za planinsko zgodovino Tone Strojin
Hrvatsko planinarstvo Željko Poljak
Ice & Mixed Climbing Will Gadd
Izginuli Jon Krakauer
Je sonce luč prižgalo na vrhove PD Tržič
Mountaineering Don Graydon
Na vrhovih sveta Več avtorjev
Nevarnosti v gorah Fritz Schmitt
Nevarnosti v gorah Pavle Šegula
Osnove gibanja v gorah in planinah Bojan Pollak
Over The Himalaya Koichiro Ohmori
Patagonija Matevž Lenarčič
Pet stoletij Triglava Julius Kugy
Planinska Šola /
Po poteh mojega očeta Džamling Tenzing Norgaj
Poišči si otok Edo Torkar
Pomen in razvoj alpinizma Henrik Tuma
Prehrana v gorah Dražigost Pokorn
Proti vrhovom Jani Bele
Reševanje v gorah Več avtorjev
Sfinga Ante Mahkota
Slovenska pesmarica /
Slowenien Primož Kozak
Sneg in plazovi Pavle Šegula
Spomin in opomin gora France Malešič
The Climber's Handbook Garth Hattingh
The Complete Rock Climber Malcolm Crease
V prostranstvih ćrnega granita Viki Grošelj
Veliki pionirji alpinizma II. Bine Mlač
Više od Everesta Darko Berljak
Vodnik po slovenski geološki poti Stanko Buser
Vodnik po trasverzali kururjev in vezistov Jože Dobnik
Vremenoslovje za planince France Bernot
Vremenoslovje za planince France Bernot
Zbornik občine Miklavž na Dravskem polju /
Zgodovina slovenskega alpinizma /

Zemljevidi

Naslov
Sciora
St. Moritz
Preberite več...

Kontakt

Naslov

AO PD Tržič
Balos 4
4290 Tržič
Slovenija 

E-pošta

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  

Načelnik

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  

Alpinistična šola

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  

Gorniška šola

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  

Socialna omrežja

Facebook

Instagram

Preberite več...

Gorniška šola

Alpinistični odsek Tržič & Chera Hiking te vabimo, da se pridružiš naši gorniški šoli, ki bo v letu 2019/2020 potekala prvič ob boku Alpinistične šole AO Tržič. V gorniški šoli te bomo naučili vsega, kar moraš znati, da bo gibanje v gorah varno in čisti užitek, ki vedno znova kliče po še.

Naše ture bodo potekale po lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih označenih in neoznačenih poteh, občasno se bomo gibali tudi po lažjih in srednje zahtevnih brezpotjih, naučili se bomo vsega potrebnega in preizkusili bomo svoje znanje in moči v zavarovanih plezalnih poteh – feratah.

Pravijo, da je pozimi v gorah najlepše, tako da ne bomo mirovali tudi, ko bo sneg prekril okoliške strmine in vršace; ste se že povzpeli na kakšen dvatisočak odet v snežno belino? Ste že poskusili nadeti dereze in v roke vzeli cepin? Če imate vsaj minimalno znanje smučanja, vam bomo razkrili vse skrivnosti in lepote ene najlepših oblike gibanja v gorah pozimi – turno smučanje. Za tiste, ki se na smučeh ne počutite ravno domače pa imamo pripravljene tudi krplje.

Teoretični in praktični del šole bo obdelal programe Planinske šole, ki je temeljni program osnovnega planinskega usposabljanja planincev in gornikov, namenjen množicam tistih, ki se zavedajo, da je osnovno znanje predpogoj za varno in vsestransko doživljanje gorskega sveta. Naša gorniška šola bo obravnavala vse, kar mora vsestranski gornik poznati, začenši s poznavanjem zgodovine planinstva in alpinizma ter planinske organizacije. Poleg tehničnih znanj (gibanje, poznavanje opreme, prva pomoč, ...), bodo predstavljena tudi bolj teoretična področja, ki pa so še kako pomembna za kvalitetno pripravo in izvedbo ture, izleta ali pohoda.

Tja do naslednjega poletja bo zanimivo …

Z gorniško šolo prav tako kot z alpinistično zares začnemo v oktobru. Najprej te odpeljemo na skupno turo nekam v gore blizu Tržiča, da se spoznamo in stkemo prve prijateljske vezi. Od jeseni do konca zime pripravljamo zanimiva teoretična predavanja (običajno vsak četrtek v večernem času, v prostorih PD Tržič, Balos 4, Tržič). Večji del predavanj bo skupen, tako da se boste ob družbi kandidatov za alpiniste lahko naučili in spoznali mnogo zanimivega in koristnega o gorah. Z zahtevnimi temami in postopki plezanja, varovanja, napredovanja in reševanja v vertikali te ne bomo obremenjevali, vseeno pa bomo spoznali osnove vrvne tehnike, ki so koristne in uporabne na mnogih področjih (osnovni vozli, namestitev plezalnega pasu in uporaba čelade, ipd.)

Čakajo te tudi enodnevni praktični tečaji gibanja v gorah pozimi (hoja z derezami in cepinom, zaustavljanje zdrsa-padca s cepinom, nevarnosti v snežni pokrajini,..). Tečaj varstva pred snežnimi plazovi, kjer se bomo podučili o pasteh in nevarnostih zasneženih strmin, predvsem kako se izogniti, pa tudi kako ukrepati, ko nas preseneti snežni plaz.

Bivakiranje v naravi je še ena od pomembnih vsebin naše šole. Če bivakiranje združimo še z mrazom, snegom, temno nočjo, obenem pa s prijetno družbo, ustreznimi navodili, toplo opremo, potem nas čaka še eno izvrstno doživetje.

Orientacija v naravi in gorah – teoretični in praktični tečaj. S klasičnimi metodami in pripomočki ter tudi z najnaprednejšo tehniko.

Prva pomoč – ob nesreči v gorah je lahko ustrezno znanje življenjskega pomena. Kaj so najpogostejše poškodbe ob nesrečah v gorah, kako ustrezno ukrepamo sami. Teoretični in praktični tečaj prve pomoči bodo vodili predavatelji z zdravstveno izobrazbo predvsem pa z veliko praktičnih izkušenj na področju gorske reševalne službe in nujne medicinske pomoči.

Skupaj z alpinisti bomo kakšno urico preživeli na umetni plezalni steni in se tako spoznali z osnovami športnega plezanja, v zimskem času v telovadnicah, v spomladanskem pa tudi v kakšnem okoliškem plezališču (Tržičani radi plezamo v Dovžanovi soteski), vsaj dvakrat na leto pa se v večjem številu odpravimo tudi v kanjon Paklenice in še kam, kjer se predvsem družimo in se imamo skupaj lepo tako v gorah kot tudi v dolini.

Medtem ko mora vsak tečajnik alpinistične šole ob koncu usposabljanja opravljati praktični in teoretični del izpita ter izpitno turo pod vodstvom alpinističnega inštruktorja, bo pa manj zahtevna in prijetna naloga čakala tudi tečajnike gorniške šole – sami ali v manjši ekipi boste pripravili – organizirali in izvedli/vodili gorniško turo – in sicer na določen cilj, kjer še niste bili... 

Zraven pa pride še …

Pri nas nikoli ni dolgčas. Čakajo te dobra družba, novi prijatelji in dogodivščine, tudi adrenalinske, na vsakem koraku. Na koncu je vse odvisno od tebe in tvojih želja. Lahko pridobiš znanje, ki ti bo pomagalo pri gibanju na markiranih poteh ali pa bo to začetek uspešne alpinistične poti. Mi te bomo v vsakem primeru veseli. 

Če se še vedno sprašuješ ali je to res zate …

Gorniška šola je namenjena vsem, ki imajo radi gore, obenem pa imajo premalo izkušenj in znanja, da bi se povsem samostojno podali na najzahtevnejše poti, ali pa, če še ne poznate oziroma ne znate ustrezno uporabljati zahtevnejše opreme (dereze, cepin, plezalni pas in samovarovalni komplet, turnosmučarska in lavinska oprema,..). Namenjena je vsem, ki bi radi pridobili osnovna ali nadgradili obstoječa gorniška znanja.

Bi pokukali kdaj pa kdaj tudi preko meja Slovenije v tuja, nam vseeno dokaj bližnja gorstva, pa tega do sedaj niste uspeli? Mogoče, ker niste imeli primerne družbe ali se niste hoteli ukvarjati z organizacijo, pripravami, izbiro primernega cilja,...

Če se bodo alpinisti podali proti vrhu naravnost preko vertikale, bomo mi ubrali malo lažjo varianto, a še vedno v množici poti izbirali tiste, ki so zahtevnejše, manj obiskane, daljše in lepše…

Pridi na predstavitveni sestanek, ki bo v četrtek, 1. 10. 2020 ob 19. uri v prostorih Planinskega društva Tržič, Balos 4.

Še več informacij ima vodja Gorniške šole, Primož Štamcar - Čera, Chera Hiking, ki ga lahko pokličeš na 031 375 122 ali mu pišeš na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Preberite več...

Bivak v severni steni Storžiča

(zbrala in zapisala Alenka Bevčič)

Potreba po gradnji bivaka, ki bi tržiškim alpinistom dajal zavetje in služil kot izhodišče pri raziskovanju številnih smeri v severni steni Storžiča, se je kazala že pred drugo svetovno vojno. Takrat je bila že sama pot iz Tržiča, ki jo danes mimogrede prevozimo, precejšen zalogaj, saj so jo morali opraviti peš ali v najboljšem primeru s kolesom, pa tudi Dom pod Storžičem še ni bil zgrajen. Za zgled so jim bili trije bivaki v Julijcih, prvi bivaki v naših Alpah, ki so tudi bolj oddaljene vrhove približali nadobudnim fantom in dekletom, željnih dokazovanja v stenah in osvajanja novih smeri.

Tako so že leta 1946 alpinisti zavihali rokave in najprej določili mesto, kjer bo stal bivak. Izbrali so teraso, dostopno le po alpinističnih smereh na nadmorski višini 1695 metrov oziroma kot je še veljalo takrat, na 1750 metrih med Kramarjevo in Mladinsko smerjo. Gradnja se je pričela v poletju leto kasneje. Potekala je ročno, ves material pa so morali graditelji najprej s konjskimi vpregami prepeljati pod Storžič, na mesto gradnje pa prinesti na svojih hrbtih ali ga z vrvmi spraviti čez krušljive stene. V nasprotju z bivaki, ki so do takrat zrasli v Julijcih in so bili oblikovani kot polkrožna pločevinasta konzerva, ima Bivak v Storžiču kvadratno obliko z leseno konstrukcijo in pločevinasto streho, v njem pa je 5 ležišč. Gradili so ga tržiški alpinisti: Jože Jagodic, Marjan Perko, Alojz Zaletel, Zdravko Križaj, Drago Štefe, Nadko in Marjan Salberger, Janez Perko, Janko Krmel, Janko Januš, Matevž Lukanc, Mirko Mežek, Alojz Mikič in Jernej Perko. Bivak je bil končan novembra leta 1947, slovesno pa so ga odprli 20. junija leta 1948. Na slovesnost ob odprtju bivaka sta prišla tudi Joža Čop in Drago Korenini, »oče skalaških bivakov« v Julijcih, ki so jih jeseniški alpinisti poimenovali kar s številkami od 1 do 3. Čeprav je bil prvi bivak v Kamniško Savinjskih Alpah Bivak pod Skuto, ki so ga zgradili leta 1946, naj bi bivak v Storžiču dobil številko 4, a so se Jeseničani temu uprli in tako se je zanj uveljavilo kar ime Bivak v Storžiču.

Bivak so alpinisti v 50., 60. in 70. letih prejšnjega stoletja zelo pogosto uporabljali v vseh letnih časih in je bil za mnoge kar drugi dom. V desetletjih kasneje, predvsem v 90. letih, se je zaradi vse lažjega in hitrejšega dostopa pod Storžič z avtomobili, pogostost njegove uporabe zmanjševala, a je vseeno pomenil začetke plezanja in prve izkušnje v skali vsake generacije tržiških alpinistov. Kaljenje v več 30 smereh v krušljivi skali Storžiča, ki so jih prelezli po dolgem in počez ter poznali dobesedno vsak prehod in vsako skalo, pa je bila spričo navajenosti na slabe razmere tudi odlična osnova za plezanje v boljši skali.

Skozi leta so se na bivaku spletla tovarištva in naveze, ostale so zgodbe, nekatere vesele in zabavne, druge tudi tragične. Čeprav so tržiški alpinisti plezali vsepovsod, pa se fantje, ki so začeli plezati konec 60. in v začetku 70. let, spominjajo, da sta bila Storžič in bivak aktualna predvsem takrat, ko je ob koncu meseca zmanjkalo denarja za prevoz do oddaljenejših gora in za spanje v kočah. Na bivak so tako pogosto šli le s kosom kruha ali dvema, čebulo in mogoče še ribjo konzervo v nahrbtniku. Tudi zimski vzponi takrat še niso bili takšni kot danes, saj niso imeli 12-zobih derez z dvema zoboma naprej, ampak so bili ti le navpični, zato je bilo treba vsak korak še posebej skrbno vbiti v sneg in led, kar je botrovalo številnim lažjim padcem. Znana je tudi zgodba, ko so Matija Perko, Elimir Zrim, Željko Perko in Vili Vogelnik sredi zime prišli na bivak, s seboj pa so imeli le tri vžigalice brez škatlice in šele s tretjo jim je s potegom po okenskem steklu uspelo zakuriti ogenj. Sledi vžigalice so se na oknu poznale še dolga leta, dokler ga niso zamenjali. Ob 20. obletnici bivaka, leta 1968 so fantje postavili mlaj z zastavo, nanj pa je, še preden je bil dobro postavljen, splezal Franc Eržen iz Krope, ki je bil takrat član tržiškega alpinističnega odseka in dobil vzdevek Zorba, ki se ga drži še danes, po takrat popularnem filmu Grk Zorba. V spominu je ostalo tudi praznovanje ob 40. letnici postavitve bivaka leta 1988, ko ga je obiskal igralec Polde Bibič in ob njem recitiral Zdravljico. 5. maja leta 1998 pa je Filip Bence na bivaku ves dan pekel palačinke za vse, ki so prišli mimo, in s tem obeležil 30. obletnico svojega prvega vzpona po »Kramarci«. Bivak je služil tudi kot zatočišče ob nesrečah v Kramarjevi smeri, še danes pa ga alpinisti obiščejo, ko gredo ob dnevu spomina na mrtve prižgat sveče ponesrečenim kolegom v Storžiču.

Bivak so vsa leta redno vzdrževali in zamenjevali opremo, ki so jo morali prav tako prinesti na hrbtih. Desetletja so jeseni na bivak prinašali drva za zimo, ga vsako leto temeljito pregledali in očistili, ga v sredini podprli, da se pod težo snega ne bi udrla streha ter da ga ne bi odnesel plaz. V spominu starejše generacije alpinistov je tudi menjava jogijev za ležišča, ki jih niso mogli spraviti skozi kamin v »Kramarci« in so zato našli obvoz desno od njega. Tudi kasnejše generacije so bivak redno vzdrževale, leta 2008 pa so ga temeljito obnovili. Takrat so zamenjali streho, temeljno ploščo in pod, izolirali so tla, zamenjali okna in za njim postavili drvarnico. Podobo, ki jo je dobil ob zadnji prenovi, ima bivak še danes.

V soboto, 7. julija 2018 je AO Tržič obeležil 70-letnico Bivaka v Storžiču. Praznovanja na bivaku se je udeležilo 41 članov odseka skupaj s člani mešanega pevskega zbora Ignacij Hladnik iz Tržiča, ki so po kratkem govoru in pozdravu načelnika Jerneja Kuharja tudi zapeli in praznovanju obletnice dodali slovesno noto. Sledil je skupni vzpon na vrh Storžiča, popoldne pa je Slavko Rožič v Domu pod Storžičem pripravil predavanje s fotografijami o gradnji in zgodovini bivaka. Ob okroglem jubileju je AO Tržič izdal tudi spominsko značko v omejeni seriji 70 kosov.

Preberite več...

Navodila

Dodajanje novega utrinka, novice ali iščem ...

V meniju izberemo "Dodaj utrinek" ali "Dodaj novico"

Odpre se nam novo okno, kjer vpišemo naslov prispevka in izpolnimo ostale zavihke.

1. zavihek "Vsebina"

Sam urejevalnik je podoben word-u tako da je urejanje vsebine že znano in enostavnejše. Povezavo do sorodnega prispevka lahko dodamo s klikom na gumb "Prispevek". Slike v vsebino dodajamo preko gumba "Slika" (bolj podrobno glej "Dodajanje slik" spodaj ). V koliko imamo več teksta kolikor si ga želimo prikazati, se postavimo na željeno mesto do kamor naj bi bilo vidno besedilo in nato kliknemo gumb "Več ..."

2. zavihek "Slika"

Tukaj nastavimo sliko Objave, ki bo prikazana kot prva slika. *Ime slike pred končnico (na koncu) ne sme vsebovati pike. Primer: Nepravilno -> SlikaIme_12.12..JPG | Pravilno -> SlikaIme_12.12.JPG

3. zavihek "Galerija slik"

Vse slike katere želimo imeti v galeriji članka spremenimo resolucijo s programom "Image resizer" na 800x600 pixlov, dodamo v ".zip" dokument na svojem računalniku in nato pod tem zavihkom ta dokument izberemo. Galerija slik se nato ustvari avtomatsko.

4. zavihek "Video"

Na tem zavihku lahko dodamo video posnetek članku.

5. zavihek "Dodatna polja"

Ta zavihek je trenutno prazen in se ne uporablja

6. zavihek "Priponke"

Na tem zavihku lahko dodamo članku razne dokumente kot priponke.

Po vnosu besedila s klikom na gumb »Shrani« zapremo in si ogledamo vsebino.

Dodajanje galerije

Dodajanje galerije je identično kot dodajanje novice ali utrinka, razlika je samo da se doda kratek opis, naslovno sliko in ".zip" dokument z slikami. Vsem slikam se prej spremeni resolucija z programom "Image resizer" na 800x600 pixlov.

Dodajanje slik

Izberemo ustrezno mapo, kliknemo na gumb izberi datoteko, izberemo željeno sliko(lahko več slik) ter kliknemo gumb "Namestivev". Prikazano sliko nato izberemo in klikneš gumb "Vstavite".

*Ime slike pred končnico (na koncu) ne sme vsebovati pike. Primer: Nepravilno -> SlikaIme_12.12..JPG | Pravilno -> SlikaIme_12.12.JPG

Preberite več...

Image Resizer

Program s katerim hitro in enostavno spremenimo velikosti slik.

Program snamemo, ga naložimo na svoj računalnik in po končani namestitvi poženemo.

Izberemo resolucijo (800x600), označimo slike ki jih želimo spremeniti velikost slik, zagrabimo in nesemo do programa. Ta potem samodejno ustvari mapo v kateri so slike z spremenjeno resolucijo. To mapo potem pošljemo v ".zip" dokument, in že imamo pripravljen dokument za našo galerijo slik.

 

Link do prenosa

Preberite več...
Naroči se na ta RSS