Iščem:
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner1gk-is-584.jpglink
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner3gk-is-584.jpglink
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner4gk-is-584.jpglink
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner5gk-is-584.jpglink

V Rušici

Lepo jesensko vreme in topli dnevi so nas zvabili nazaj v stene. Rušica ima na JV obrnjeno ostenje in na splošno velja mnenje, da v njej ni prav lahkih smeri. 

Še v soju čelnih svetilk se vzpenjamo skozi gozd in zaradi nove vlake zgrešimo odcep na pot, ki vodi Pod srce. Janez nekaj benti čez zgodnjo uro, ampak s pomočjo satelitov in nekaj lomastenja po gozdu kmalu najdemo pravo pot. Pod Špikom, kjer se macesni odevajo v rumeno barvo, je prav romantično. Mi pa se podamo mimo bivaka naprej proti steni Rušice. 

Imamo isti vstop, Beno in Matic se lotita Kuštraste, midva z Janezom pa Lijaka. Po treh raztežajih smo spet skupaj, vsak s svojo zgodbo. Plezanje je napeto, skala dobra, varovanje pa skromno. Nato se naše smeri spet ločijo. Midva z Janezom s cmokom v grlu prečiva pod žlebove v vršnem delu stene. "A tle gor ?  Dej nehej, to ne more biti to, a misliš da se da ...? ". Počasi zarineva navzgor po žlebu, ki bi bil v ponos vsaki smeri v Paklenici. Samo tole je bolj Gorenjska varianta glede varovanja, v raztežaju šestice je tičalo pet klinov, kaj več itak ni mogoče varovati. Na robu stene si oddahneva, sledi še raztežaj Š3 po ruševju in na vrhu smo spet vsi skupaj. Odločimo se za spuste kar po Kuštrasti, z nekaj pripetljaji smo vsi srečno prišli pod steno. 

Skoraj dogodek: Bi ga najraje zamolčal, ampak mi je bilo v poduk in previdnost za prihodnje. Pri tretjem spustu sva vpela vrv za spust v že zabito sidrišče oz. klin, ki je bil del sidrišča, povezan s pomožno vrvico. Dodatno ga nisva preverjala, saj je bil videti v redu. Na stojišču sva bila skupaj s še eno navezo. Po nekaj metrih se je klin izpulil, jaz pa pristal na polički tik nad prepadom. Ker ni bilo dodatnega sunka, smo imeli  srečo, da ni prišlo do veriženja sile na ostale kline. Hitro smo popravili in ojačali sidrišče, v bodoče pa bom redno pregledoval kline in rajši še kakšnega zabil, samo da bo varno. 

Kljub vsemu smo preživeli lep plezalski dan in v Rušico se zagotovo še vrnemo ! 

Besedilo: Slavc 

Fotografije: Janez Ambrož, Beno Vidmar, Slavc 

Nazadnje urejano naPonedeljek, 16 Oktober 2017 12:37
  • Oceni ta predmet
    (1 Glasuj)
  • Objavljeno v Utrinki
  • Beri 408 krat
Več iz te kategorije: « Vrtača Jesenski Dolomiti »

Pustite komentar

Prijavite se za komentiranje
nazaj na vrh

Zadnje objave

  • 1
  • 2
Prev Next
Paklenica v treh urah

Paklenica v treh urah

V sklopu ostalega dela pri GRS smo našli voljo in čas za malo plezanja v...

REFORMACIJSKA TURA

REFORMACIJSKA TURA

V torek, 31.10.2017 smo izvedli tradicionalno reformacijsko turo, za kat...

Paklenica je doživetje

Paklenica je doživetje

Če to ne bi bilo res, si ne bi vsakokrat ko jo zapuščamo, zaželeli čimpr...

Jesenski Dolomiti

Jesenski Dolomiti

Oktober nas je končno, po deževnem septembru, razvedril z "babjim poletj...

Zadnje objave

EU E-privacy direktiva

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?

e-Privacy Directive dokument

Spletne piškotke ste zavrnili. Odločitev lahko spremenite.

Dovolili ste da se vam namestijo piškotki za pravilno delovanje funkcionalnosti strani. Odločitev lahko spremenite.