http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner1gk-is-584.jpglink
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner3gk-is-584.jpglink
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner4gk-is-584.jpglink
http://www.ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner5gk-is-584.jpglink

Dolomiti – V osrčju Tofane

Napoved vremena je obetala vsaj dva dneva lepega vremena, zato se z Tomažem odpraviva v Dolomite. Že po poti naju spremljajo popoldanske nevihte. Ko se pa zvečer utaboriva pod Tofano, se pa tudi tam pošteno zakuha.


Zjutraj se zbudiva v prekrasen dan. Odločiva se za najdaljšo klasično smer v steni, ki poteka po sredini in pripelje vse do vrha. Njen avtor je legendarni A. Dimai s soplezalci, ki so jo splezali že davnega leta 1901. Smer je ocenjena z četrto stopnjo, ki si jo vsekakor zasluži, saj skoraj ni raztežaja, kjer je nebi našel. Poleg tega je orentacijsko pravi zalogaj, saj se mojstrsko izogne večjim težavam, kamor te preipelje smer v zgornjih raztežajih. Smer je skoraj neopremljena, le v zgornjih raztežajih, kjer je izpostavljenost popolna, se najde kak klin na mestih, kjer so potrebni.


Tura je tudi fizično pravi zalogaj, saj je visoka prek 800 m, dolžina pa preko 1100m. Nato je treba do vrha treba splezati še 500m lažjega grebena II. stopnje. Celotno turo sva opravila v 8 urah in je bila  kar naporna.

Naslednji dan sva se odpravila raziskovat še meni nepoznano skupino Cadini nad Misurino, južno od velikih sosed treh Cin. Zjutraj se povzpneva do koče Fonda Savio in si izbereva smer v stolpu Wundt. Gre za lepo, 200 m dolgo smer četrte stopnje, ki ima varovališča urejena, vmes pa si moraš v glavnem varovanje izdelovati sam, kot je v Dolomitih več ali manj v takih smereh praksa. Čakal naju je še pravi Dolomitski sestop z nekaj spusti po vrvi in lažjem plezanjem po izpostavljenih gredah. Tomaž je sestopil v dolino, jaz pa sem si šel ogledat še južno stran skupine še čez dva prelaza in sestopil na drugo stran, kjer me je počakal. Skupina je zanimiva, smeri so lepe, je pa kar odmaknjena, tako da je najboljše priti spat na kočo, od koder potem ni daleč do sten.

Plezala: Tomaž in Milan Meglič

Nazadnje urejano naNedelja, 28 Julij 2019 08:42
  • Oceni ta predmet
    (0 glasovi)
  • Objavljeno v Utrinki
  • Beri 237 krat

Pustite komentar

Prijavite se za komentiranje
nazaj na vrh

Zadnje objave

  • 1
  • 2
Prev Next
Madona

Madona

V nedeljo sva šla z Janezom Nunarjem na Vršič. Priznava, gre za instant ...

Mladinska smer po šestdesetih letih ponovno

Mladinska smer po šestdesetih letih pono…

Smer danes ni bila naključno izbrana, ampak z določenim namenom. Letošnj...

Krajcarca v Zadnjiškem Ozebniku

Krajcarca v Zadnjiškem Ozebniku

Z Janezom nama Dolomiti niso bili naklonjeni ("mau sva cagova"), zato sv...

Smer zaspancev

Smer zaspancev

In Beno je bil zjutraj res zaspan, zvečer se je ujel v past gasilske ves...