V spomin

 

Gorski reševalec, alpinist. V svoji bogati gorniški karieri je opravil veliko plezalnih vzponov, od tega več prvenstvenih smeri doma in v različnih gorstvih po svetu. V domačih gorah je izstopal po prvih ali solo ponovitvah tehnično zahtevnih smeri do sedme stopnje (Storžič, Sončev mrk VI+,A3; Bela peč, Igra s časom VII, A3) in nekaj zahtevnih smučarskih spustov v domačem Storžiču. Bil je udeleženec odprav v tuja gorstva: leta 1995 na Aconcagua, leta 1996 odprava treh vrhov ( Api, Nampa, Bobaye v Nepalu ), leta 1998 Dhaulagiri, leta 1999 Gjachung Kang, 2000 odprava v Tien Shan, 2007 Elbrus v Kavkazu.

 

Planinski zbornik, Ob 110-letnici SPD in PZS, PZS 2003, str. 280

Meglič Milan, V spomin Janka Megliča, Gorski reševalec, 2013, št. 3, str. 5

Slavko Rožič

Slovenski alpinizem 2001 – 2003, Zbornik Komisije za alpinizem, PZS, 2006, str. 171

Slovenski alpinizem 2007, Zbornik Komisije za alpinizem, PZ 2007, str. 87

 

 

Rodil se je 3. aprila 1946. Svoj prvi plezalni vzpon je opravil 22. avgusta 1959 po Mladinski smeri v Storžiču, v družbi Luka Rožiča pod vodstvom strica Marjana Salbergerja (stričevo darilo Luku za birmo). Prva leta je v družbi mladih Tržiških alpinistov predvsem bratov Rožič (njegovi bratranci) veliko plezal v domačem Storšiču. Po vrnitvi iz vojske sta z Jožetom Rožičem med drugim kot četrta naveza ponovila Kamniško smer v Štruci, Rumeno zajedo v Koglu, Ašenbrenerjevo smer v Travniku in Severni raz Dedca. Leta 1968 sta bila med izbranci za 5. JAOK (18.07.- 13.08. Centralni Kavkaz, tabor Cej), kjer so se povzpeli na Kazbek (5047 m), Ulipata (4646 m), Adai hoh (4408 m), Pik Nikolajeva (4100 m), in Pik Vilis (3802 m). Leta 1969 se je z Pavletom Šegulo udeležil odprave v Pamir in se povzpel na Pik Lenina (7134 m). Kmalu po vrnitvi ga je v Bavarski smeri v Triglavu presenetilo padajoče kamenje in ga tako poškodovalo po glavi in prsnem košu da je podlegel poškodbam star komaj 23 let.