Pa sva dočakala letošnje Dolomite! Začetek je bil zelo obetaven, preplezala sva Buhlovo poč (VI-/V) v pogorju Pala.  Dostopa iz doline do koče Pradidali je za 2 uri in pol, pa še pol ure do pod stene, tako da sva se zjutraj fajn nahodila (spati v koči je le predrago). V bolj kot ne meglenem dnevu sva v 6 urah preplezala omenjeno smer, vmes je parkrat zanohtalo... Smer je pa zanimiva! Normalen sestop iz Cime Canali je pa svojevrstno doživetje, še posebej v megli...

Naslednji večer sem izpod tuša hodil proti šotoru in nabasal v štor...privzdignil tretjino nohta na palcu noge... in naslednji dan ugotovil da niti plezalka in niti čevelj ne pašeta več na nogo. Toliko o plezanju v Dolomitih...

Na dostopu do Buhlove poči.

MihaZ

VI- detajl čez previs.

Zadnji zug (pred sestopom).

Detajl iz sestopa.

Adijo lepi dnevi v Dolomitih.