Stena je res nekaj posebnega in v sebi skriva še marsikaj. Z Majo sva v četrtek 29. 9. preplezala linijo v desnem delu stene in odkrila, da tudi v Košuti obstajajo super lepe smeri.
Avto sva parkirala pri Gorniku, nadaljevala peš po lovski poti do stene. Prvi raztežaj smeri je prijetno krušljiv, z atletsko prečko in (na najino presenečenje) klinom predhodnih plezalcev, 30 metrov višje sva našla še dva. Višje se skalal popolnoma spremeni, prevladuje bel in izpran apnenec vse do vrha stene (550m). Iz krušljivega dela stene vztopiš v globoko grapo, preplezaš tri skoke in prideš do značilne gredine v steni. od tam sva plezala po značilnem kotu na desni. Vstop v kot je najbolj težaven, višje pa plezanje uživaško z nekaj detajli IV- V. V zgornjem delu stene (350 dolžinskih metrov) nisva našla nobenih klinov. Na koncu smeri te čaka še napeta zajeda s počjo V+ in pa krušljiv greben do vrha.Sestopila sva na Kofce, do Matizovca po avto in naprej do Gornika po drug avto. Pa še Gornik naju je bil tako vesel da naju je kr na pir povabu.
O plezanju v tem delu stene ne vedo ničesar povedati avstrijski kolegi, niti H. Tuschar in tržiški alpinisti. V spodnjem delu gre tako verjetno za varianto Severnega stebra. Celotna smer po kateri sva plezala z Majo se bo tako imenovala Oh ta trideseta, 550m, V+, V/III-IV, 7 ur in bo označena kot samostojna smer.
Smer Oh ta trideseta. Rumena: predhodno preplezan del od neznanih plezalcev
MihaZ
Pred vstopom v grapo v spodnjem delu smeri.
V ploščah zgornjega dela smeri.
Eden od mnogih lepih raztežajev v zgornjem delu.
Izstopna zajeda, uživaška V+, odlična za frende in zatiče.
Vsekakor pa ena lepših smeri te težavnostne stopnje kar sem jih kdaj plezal v Karavankah!
