Krajcarca v Zadnjiškem Ozebniku

Z Janezom nama Dolomiti niso bili naklonjeni (“mau sva cagova”), zato sva si za uteho privoščila malo Trentarske plezarije.

Plezanje sodi v kategorjijo navrtanih, dolgih športnoplezalnih smeri, kjer se bolj ukvarjaš s plezanjem, kot strahom zaradi slabe skale ali varovanja. Tipično za Trentarsko plezanje je seveda tudi plezanje po zelenjavi, kar terja posebne spretnosti, ki so nam Gorenjcem malo manj domače. Na koncu je še Janez pritrdil, da je včasih tudi  lepo malo uživati v čvrsti skali. Ker je Krajcarce prehitro zmanjkalo, sva se lotila še Harlekina, ampak samo prvih dveh raztežajev, tisti 6c-ji naprej nama nekaj niso dišali. Naplezala sva se, bila pa  je tudi dobra priprava za najin cilj v Dolomitih, ki naju še izziva.

Krajcarca, 6a+, 210m, Janez Ambrož in Slavc Rožič (4.8.2019)

Previous Post

Smer zaspancev

Next Post

Mladinska smer po šestdesetih letih ponovno

Dodaj odgovor