Tomaž Rozman: V nedeljo 10.7 smo se Milan Meglič – Hvačman, Slavko Frantar – Čopek, Jernej Kuhar in moja malenkost v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Višu. Izbirali smo med dvema smerema in sicer SV raz in S raz.
Ker je bil prvi že cel na soncu, smo se odločili za malo plezani (v celotni smeri smo naleteli na ne več kot 5 klinov) S raz (IV/III, 700 m), kjer je bilo pričakovati senco. A že v prvem raztežaju smo plačali zanjo, saj je bilo potrebno preplezati izredno moker in ozek kamin. Po začetnih težavah nam je plezanje steklo, hitro napredovanje pa nam je onemogočala zelo krušljiva skala. Po več urah v steni smo veseli stopili na vrh smeri. Pa veselje in trajalo dolgo, saj smo se zavedali, da smo šele na polovici poti. Sledilo je prečenje grebena in sestop po ferati čez SV deber.
Pri sestopu, ki ga kar ni bilo videti konca, je vsak pri sebi bemtil čez razbolele noge. Mogoče naslednjič uporabimo tehniko Slavca in Benota ter prvi-makedamski- del poti prekolesarimo. Do avta pridemo v čisti temi. Kljub pozni uri pa mimo Firerja ni šlo, kjer je sledila analiza in plani za naprej.
Smer s plezalnega vidika ne predstavlja večjih težav, vendar pa si zaradi krušljive skale, dolžine in mokrih kaminov vseeno zasluži spoštovanje. Tudi orentacija je zahtevna (opis 700m dolge poti je v vsega treh stavkih), a smo na svoji strani imeli dolgoletne izkušnje Milana in Čopka, tako da večjih težav ni bilo.
Skratka odlična tura s super družbo. Vsi se strinjamo, da kaj podobnega še kdaj ponovimo.
Fotografije in tekst: Tomaž Rozman
