Šite

V nedeljo smo se dve navezi odpravili plezat v Šite, z namenom ponoviti dve klasični smeri; Zajeda Šit (VI-//V+, 350m) in Belač-Zupan (V, 500m)

Štartamo okoli pol 5 ure iz Tržiča proti Tamarju, ter po slabi uri dostopa pridemo pod steno. Prva dva raztežaja splezamo skupaj, nato pa se naši poti ločita, ena naravnost navzgor, druga pa levo v prečko.

Že po prvih raztežajih so se naši prsti dodobra ogreli za nadaljnje plezanje.

Slavc: Zajeda je bila splezana leta 1955 in je takrat veljala za eno težjih smeri pri nas. Seveda je bilo od takrat splezanih še ogromno težjih smeri, ampak kapo dol mojstrom, ki so Zajedo splezali pred več kot 60 leti. Smer je sicer kratka, ampak jedrnata. Kljub Miheličevem opisu, da je opremljena, temu še zdaleč ni tako. Edino uporabno varovanje po mojem mnenju so klini in kladivo, ostalo bo bolj težko uporabno. Poleg tega se je zadnji raztežaj pred lažjo prečko (po opisu previsna zajeda V,A0) podrl. Možen je obvoz desno čez plošče (ena dobra petica), brez možnosti varovanja in polico pod ritjo…

Moj soplezalec je bil tokrat David, ki se ni pretirano obremenjeval ne z mrazom, ne s skico, niti s težavami. Meni, da je vse v glavi in če tako se najdeta Jezerjan in “Vomlan”, potem gre brez jamranja o psihi in raztežajih brez varovanja. Sestopila sva ekspresno po Jesihovi.  Moj zaključek je, da gre sicer za impozantno smer, ki je pa verjetno ne bom šel več plezati. Trikrat je bilo zadosti.

Jernej: Smer Belač-Zupan, splezana leta 1950, spada med lepše smeri v slovenskih stenah. Slovi kot smer z velikim slovesom in ugledom, po Miheličovem opisu pa kot plezalna matura za vstop v svet zahtevnih sten, ter jo uvršča med deset najlepših smeri v naših stenah.

Z Maticem sva po prvih dveh raztežajih nadaljevala levo v prečko, pod zajedo. Začetna raztežaja sta se nama zdela še najtežja, potem sva pa v smeri le še uživala. Skala je res fantastična, le na nekaterih delih malce krušljiva. Smeri z lahkoto slediš po nabitih klinih, saj so kot nek strelovod do vrha. Za zaključek sva se odločila izstopiti iz smeri po prečki v desno, vendar se je le-to izkazalo za največjo napako, prečila sva predaleč in se “zapodila” v dokaj težko podrtijo tik pod vrhom, kar nama je vzelo celo uro časa!

Kljub dolgem sestopu nama je šel na roko še zelo zasnežen Jalovčev ozebnik, saj po njem dokaj hitro “odsmučaš” do spodnjega melišča pod steno. Smer se nama je v splošnem zdela odlična!

Ponovno smo se skupaj dobili v planinskem domu v Tamarju, ter se nato odpravili proti domu, spotoma pa še ustavili na kratki analizi na že znani lokaciji na Dovjem.

18.6.2017 smo plezali:

Zajeda šit: Slavko Rožič – Slavc in David Rogelj

Belač-Zupan: Matic Mohorč in Jernej Kuhar

 

Previous Post

Steber revežov – V. Mojstrovka

Next Post

Dolga Nemška

Dodaj odgovor