Slavc Rožič (1972-2021)

 

Bil si človek.
Človek dejanj, človek besed.
Vedno pripravljen pomagati, vedno slediti načelom.

Bil si prijatelj.
Skupaj smo storili mnogo dejanj.
Skupaj smo doživeli mnogo trenutkov.
Skupaj smo uživali življenje.

Bil si Alpinist.
Gore so te prevzele.
Pozimi in poleti.
V plezalkah, s cepini, smučmi ali kolesom.
Gore si imel rad, a one so te imele raje, saj so te obdržale v svojem kraljestvu.

Bil si oče.
Bil si mnogo.
Bil si TI!

Prijatelj, počivaj v miru.
Se vidimo tam gor!

24. 6. 1972 † 13. 2. 2021

Previous Post

Vsi v Tamar

Next Post

Vse poti vodijo na Begunjščico

5 thoughts on “Slavc Rožič (1972-2021)

  1. Slavko, sošolec. Ne morem še dojet. Hvala za osnovnošolsko prijateljstvo, pomoč, smeh, igre, …
    Zadnjič sva govorila sicer pred nekaj leti po maši, ki sem jo imel za planince na Zelenici. Kako si bil vesel tega srečanja, pa besed ..
    Spomnil se te bom pri maši in v molitvi.
    Vsem tvojim bližnjim, prijateljem, alpinistom, reševalcem izrekam sočutje in molim za vse.
    Sošolc Robi Hladnik

Dodaj odgovor