Ponudila se je možnost za plezanje v Špiku, pa sem jo izkoristil z obema rokama. Ker sem Direktno že plezal, je bila tokrat opcija Skalaška.
Spodnji del po Krušicevi sem po priporočilu Brusa rajši nadomestil z Dibono, zgoraj pa klasika opisana kot Diretissima. Lepa plezarija, le pridevnik kraljevska mi nekako ni na mestu. Seveda gre v luči zgodovine vsa čast Pavli, Krušicu in ostalim, ki so tod plezali v tridesetih letih, seveda pa tudi mojstru Miheliču za povezovanje več smeri v lepo in zaključeno celoto. Prav obirala se nisva, težave niso bile prehude in temu primerno sva bila v času enega šihta že na vrhu. Vse ostalo pa že videno in slišano – Kačji graben je še vedno strm, v popoldanski vročini še bolj, za prevoz nazaj pa je poskrbel kolega Noč. Tako sva bila po slabih enajsih urah že nazaj na izhodišču. S tem vzponom, ki definitivno ni njegov najtežji in najdaljši letos, je Matevž tudi uradno postal alpinist.
Plezala 27.8.2016 Matevž Artač ( AAO ) in Slavc Rožič
