Tihe misli

Naslov ki je morda na prvi hip malček nejasen, ampak sem prepričan da se bodo vremena bralcu v nadaljevanju razjasnila. Samo moje stanje je bilo zadnja dva meseca, zaradi zoprne poškodbe dokaj klavrno. Seveda sem omenjeni čas razmišljal, pa iskreno povem da nič pametnega ugotovil, kvečjemu prišel do spoznanja da je včasih omejen um v današnjem svetu celo blagoslov. Pa pustimo kvazi filo., neumnosti brez družbeno koristnega afekta.

Ko sem nekako začutil da bi se pa le dalo kaj narediti v alpinističnem žargonu, ter, da ne pozabim, tudi za svoje veselje, no prevsem za to, sem malček pobrskal po svojem spominu. Čeprav sem točno vedel kam me vleče. V resnici take stvari dozorevajo skozi daljše obdobje, v mojem primeru od leta 2016, in kot take, niso predmet trenutnega navdiha, pravzaprav za lastno dobro, bog ne daj da bi bilo temu tako.

In, padel je dan dejanj, smučanje grape izza kupa, naslov ki ne pove veliko, morda slike dajejo vtis, da so oblegane turistične linije nad čevljarskim mestom morda krepko težje, Ampak!! Moj plan je bil pristop na Veliki kup nad Čedco, to je nemarkirana gora ki leži pred severnim ostenjem Jezerske Kočne, na višini ok 2200m, gre za težje dostopno(poleti II/III)goro, predvsem pa redko obiskano v najlepših mesecih, nato pa smučanje iz sedla oz grape izza kupa, v dolžin 1200m, ocene S4, mesta S6, pa omenim da čisto realno. Nekako sem spremljal linijo z daljnogledom že več dni, in občutek je bil pravi, zato je bila potrebna samo še prava temperatura, ter lepo vreme. Ocenil sem da bo sobota popoldne ravno pravšnji čas, predvsem zaradi sonca, da obsveti ključne detajle oz najbolj pomembnega ki leži nad Čedco, gre za leden skok, višine odvisno od spodaj naplazenega snega, no v danem primeru ok 3m, naklona ok 80 stopinj, nikakor pa se ga ne da obvoziti, in ravno zaradi teh okoliščin so razmere zelo redke za smučanje smeri v celoti, govorim o več letih. Skratka, štartam v dolini Makekove Kočne ok 14h popoldne, grem v smeri Čedce, ter skrajno desno po lovski poti mimo slapu, vmes vidim da je prvi skok lepo zalit, čeprav največkrat ni, in že takoj vse namere razblini. Drugi precej zoprn del leži vzporedno z razcepom proti grapi za Škofovo kapo, tam je dokaj strm-leden, ali gol skalni del, zato je lega sonca dokaj pomembna, seveda če je sneg. Ko pridem nad slap ,vidim široko dolino, ki se počasi oža, med drugim tudi ledeni detajl, pri slednjem je bilo ključnega pomena, da je bilo na njem okoli 10cm, ravno prav razmočenega snega. Sama grapa ne daje občutka dolžine, a ker je bilo v njej polno napihanega snega, je bil pristop fizično kar zahteven, predvsem tudi, ker je dolg. Na sedlu sem bil ob 19h, ter rabil 1h za neprekinjeno smučanje, ki ne dovoli prav nobenih napak do snežne meje pod slapom. Gre za lepo in redko smučanje omenjene linije, ki zahteva resen pristop, ter dokajšno mero alpinističnega znanja. Bi dodal da, kljub vsem pripravam, smuči nisem namazal, in ni mi žal za to površnost ????

                                                   
Previous Post

Prvenstvena v Košuti, MIT (M5, 40 – 85°)

Next Post

Kompotela, Skriti prehod IV/4 M5, 250 m

Dodaj odgovor