Minuli vikend smo s člani GRS ( in AO ) Tržič obiskali prijatelje v Konjicu in lepo vreme izkoristili za vzpon na Prenj.
Prenj je gorski masiv v severnem delu vzhodne Hercegovine s kar nekaj vrhovi nad 2000m , od katerih je najvišji Zelena glava (2155m) . Nahaja v centralnem delu Dinaridov , obkrožajo ga jezera (naravna in umetna) Boračko, Jablaničko, Grabovičko, Salakovačko in reke Neretva, Ljuta, Neretvica, Bijela in Drežanka. Pod vznožjem so mesta Konjic, Jablanica in Mostar. Pogorje je divje in odmaknjeno , ponuja pa tudi nekaj možnosti za plezanje , le logistika je precej drugačna kot pri nas – do vznožja sten peljejo neskončne gozdne ceste( 20 do 30 km) , prevozne s terenskimi vozili , oskrbovanih koč ni , izviri vode so redki in še dodatna nevarnost preži na obiskovalce , saj so bili ključni prehodi in vodni viri v zadnji vojni ob umiku vojske minirani. Izhodišče za steno Otiša je zavetišče Vrutak ( 1600m ) , iz Konjica 2 uri vožnje s terenskim vozilom oz. 4 do 6 ur pristopa.
Pomembnejše stene na Prenju so Cetina , Otiš , Veliki Osobac . Večino smeri so splezali hrvaški in bosanski plezalci v 50 . in 60. letih prejšnjega stoletja, opise smeri najdemo v vodniku Stene Jugoslavije ( 1977) . Ker se je ponudila priložnost smo splezali dve smeri v Otišu. Jaz sem preplezal Centralno smer ( IV/III , 250m ) , Milan Meglič in Slavko Frantar pa sta splezala severovzhodni raz ( do III , 250m ) . Celotna ekipa se je povzpela še na najvišji vrh Zeleno glavo.
Slavc
