Po spletu so krožile govorice, da so grape v Begunjščici dobro narejene. Ker je bila napoved odlična, sva se z Jako odločila, da greva preplezat Rožičevo grapo (III/2-3).
V petek ob 6. uri štartava s parkirišča na Ljubelju ravno ob svitu. S kratkim postankom na Zelenici do vstopa v grapo prispeva v manj kot dveh urah. Res je lepo zalita – kombinacija dežja in ohladitve je ustvarila plast ledu in sprijetega snega. Lahko bi šlo brez vrvi, a ker je to najina prva tura, se vseeno naveževa. Skoka v prvem in drugem raztežaju nama ne predstavljata težav. Nato se razveževa in s cepini hitro napredujeva do izstopa, od koder se sprehodiva na vrh Begunjščice. Vreme je popolno – sončno in brez vetra.
Sestopiva po Centralni grapi, kjer je sneg še vedno suh in sipek, zato je spust hiter in udoben.
Bilo je tako dobro, da sva se odločila ponoviti vzpon še v nedeljo – tokrat po Zeleniški grapi (III/2-3). To omenim Gaji, ki se nama navdušeno pridruži, in tako se tokrat odpravimo v troje.
Zopet štartamo ob istem času in na istem mestu. Pri vzponu prehitiva dve navezi, zato sva z Jako že ob 6:45 na Zelenici. Gaja je bila tam že od sobote, saj je bila na zimskem tečaju, a še ni zajtrkovala. Pravzaprav zajtrk še niti ni bil pripravljen, midva pa seveda neučakana. Da sva lažje počakala, nama Gaja skuha kavo, medtem ko sama hitro poje zajtrk, nato pa nadaljujemo pot.
Pred nami je že nekaj navez, vendar večina zavije proti Rožičevi grapi, zato je pred nami le ena naveza, ki pa že vstopa. Praktično brez čakanja se tudi mi lotimo vzpona. Za nami se začnejo nabirati še druge naveze.
Prvi skok prepleza Jaka, za njim gre Gaja, nato še jaz. Gaja je že plezala nekaj grap, a se ji pozna, da ni vajena uporabe cepinov, zato ima pri skokih nekaj več težav. Medtem nas dohiti naveza iz Kopra, kar poskrbi, da ni dolgčas na štantih.
Drugi skok napadem jaz. Žal je tu led že popustil in je precej šodra, po katerem cepini komaj primejo. Na srečo gre le za dva taka giba, nato pa se grapa položi, zato samo vlečem vrv za sabo. Tretji raztežaj zopet spleza Jaka, midva pa mu slediva. Pospravimo vrvi in s hitrimi koraki nadaljujemo do izstopa.
Takoj za izstopom prečimo manjši skalni skok na greben in nato po grebenu nadaljujemo na Veliki vrh. Vreme je še vedno sončno in brez vetra, razgledi pa fenomenalni.
Po takšnem dnevu imamo vsi nasmehe do ušes, zato sledi še fotosešn in nato sestop po Centralni grapi nazaj na Zelenico. Ob tem opazujemo številne naveze, ki se še vedno vzpenjajo proti grapam.
Res je bil popoln dan za plezanje.








