Lansko leto smo za prvo poletno poročilo mlajših članov čakali do oktobra. S skupnimi močmi zmoremo hitreje.

Jebene marjetice

Mala Rinka, Varianta Zreške smeri, prva ponovitev, prva prosta ponovitev, 23. 6. 2025, Tim Krampl, Urh Primožič, Jernej Rožanski

Enkrat letno plezamo na Okrešlju. Skupaj z Timom se z veseljem odzoveva Nejkotovemu vabilu in računava na miren vikend klasik v Logarski dolini. Žal so naši načrti o hitro preplezanih lahkih smereh spet ostali neuresničeni. Lani smo plezali v dežju, letos pa v nevednosti.

Na grs bajti ni signala – naš edini orentir po stenah nad Okrešljem je črnobel vodniček z jasnimi in samozavestnimi vrisi. V nepričakovanem navalu zrelosti in odgovornosti sem smeri v Rinkah študiral že dan prej in končal s spoznanjem, da levo od Igličeve lahko napademo kakrkoli, razen Zumbine Zreške, ki je fiks čisti zajeb.

Željni manjše avanture se odločimo za Frančkove Marjetice in slepo sledimo vrisu iz vodnička. Nad prvo gredino skica teži naravnost v sistem poči čez previs, vris pa gre tik pod previsom jasno v desno po gladkih platah. Verjamem vrisu in zarinem v plate brez možnosti varovanja. Po srhljivi prečki štantam v lažjem svetu z internetnim signalom. S pomočjo Slovenskih sten postane jasno, da po prečki ne vodi nobena smer, da je Marjetica nekje drugje in da je vris iz grs vodnička nima smisla, še najbolj pa ustreza Zreški smeri.

Odločitev je nagla. Če smo začeli po Zreški, končajmo po Zreški. Polni energije in lačni slave zagrizemo v previsni raztežaj (VII- A0). Težke gibe po presenetljivi skali nekako zmorem prosto. Navzgor zabita klina na štantu sta stara in rjasta, luska nad njima pa doneča. Nejko prvi klin v cugu izpuli z roko. Otrpnem – v sitnih gibih nad polico sem računal nanj.

Že sama misel, da bi sidrišče obremenjevali trije, se mi gnusi*. Tima prosim, če lahko počaka meter od štanta in nadaljujem po tehnični prečki v desno. Čez slabo uro smo v Igličevi in na koncu težav. Dvomim, da je smer pred nami doživela obilico ponovitev – verjetno gre celo za prvo.

Tehnikalije: Originalna linija ne gre po prečki, ampak sledi sistemu poči po levi strani previsa. Mislim, da se bolj splača od prečke. Cug čez rumene previse sploh nima slabe skale in bi bil s kakšnim novim klinom veliko bolj varen. Ob rahitičnih štantih in slabem varovanju je težko filozofirati o prosti oceni, nam se je zdelo vsaj nekje med VII+ in VIII-. Kar se mene tiče, bi bilo na štantu smiselno tista dva stara klina zamenjati s svedrom.

Janko Oprešnik je najprej zlezel prečko v Igličevo, čez čas pa se je vrnil in splezal še direkten izhod (glej moj vris). Ta je verjetno še brez ponovitve. Zgleda hard.

*Takrat še nisem vedel, da je Zumba drugi klin dodal šele po faktor 2 padcu na enotočkovno sidrišče. Mi smo se pa tresli na dveh. Seveda pa je od takrat preteklo več kot 30 let erozije in deformacij.

Urh Primožič

Passerati

Debela peč, Pasat, Matic in Urh Primožič 

V navalu lokalpatriotizma sva šla z Urhom v radolško steno plezat tržiško smer.

Ko plezaš Parižanko, se zdi res logično, da bi zavil v Pasata. Vabljiva luknjičasta skala, po kateri se nadaljuje nekakšna nakazana zajeda, ki jo plezaš že v Parižanki, ti v prvem raztežaju ki je sicer težji a lep, da misliti, da si se vrhunsko odločil. Za tem bi bilo bolje hitro zaviti nazaj v Parižanko, a midva nisva. Sprva sva dva rahlo desno težeča raztežaja, v katerih se kvaliteta skale z višino slabša, plezala dokaj skladno s skico v radovljiškem vodničku. V prvem greš bolj desno za nekakšen rob, v drugem pa po plitvem kaminu za robom navzgor in rahlo proti desni na stojišče, kjer sva našla edini klin v smeri razen tistih v prvem raztežaju po razcepu. Tam sva ogledovala, kje naj bi potekala zadnja šestica, a je bil na spregled sam krš in sva se odločila za nadaljne prečenje bolj proti desni, v zadnjem raztežaju pa po očitnem grabnu naravnost na greben. V smeri so na novo še trije tržiški klini, en morda ne najboljši kmalu nad detajlom, in dva bomber petelinčka, en malo nad plitvim kaminom, en pa na zadnjem sidrišču pred grebenom ob malem macesnu. Zaključila sva na vrh po razu.

Zdi se mi da so v Debeli Peči tudi lepše smeri in niti nevem zakaj bi Volkswagen po takšni smeri poimenoval model avtomobila. Mogoče je pa šestica, ki sva jo zgrešila, prekrasna. Lp

Matic Primožič

What is work?

Valle Orco in the summer. Tim Krampl, Blaž Rožič, Jernej Rožanski, Vid Primožič, Gašper Rožič, Urh Primožič, Matic Primožič

Maja me je v Fontainebleauju poškodba prsta prisilila v plezanje atipičnih balvanov. Preplezal sem Crackodile in Jama Party – dva roofcracka v peščenjaku. Ekipa je spoznala, da so poke kul, da Dragoti niso za jammanje in da smo potrebni šole gvozdenja. Lokacija naslednje plezarije je bila očitna – gremo v Orco testirat frende.  Urh Primožič

V Orcu mi je bilo všeč že prvič. Vrhunska skala in smeri, ki ti tudi v 200 ali pa celo 50 metrih dajo vetra, celo preveč. Zato se moram v nekatere še vrniti po prost vzpon. Če bom malo visel med dvema deskama in jedel žgance ali pa v Nepalu izgubil 10kg (ne v biceps!!!), bom gotovo poskusil čimprej nazaj v Legoland. Matic Primožič

V Orcu sem preživel tri dni in potovanje zaključil s palačinkami. Po treh dneh se je se je polovica ekipe, vključno z mano, odpravila domov. Dva na delo, sam pa  zaradi obveznosti pred prihajajočim taborom KA  čez štiri dni. Veliko nismo zamudili, saj se je tudi preostanek ekipe zaradi slabega vremena vrnil domov že dan kasneje.

Orco mi je bil super, vendar sem se moral navaditi na to, da me za kakšnim robom ne bo čakal klin, temveč sem moral za vso varovanje poskrbeti sam. Gašper Rožič

 

Preplezane smeri

• Urh, Il Tritacarne, 7c, 15m, onsight
• Gašper, Blaž, Matic, Nautilus, 6a, 250m
• Urh, Tim, Vid, Jernej, Diedroladruida, 6a+, 20m
• Jernej, L’Inquadro, 6b+, 15m
• Urh, Tim, L’Imbuto, 6a+, 15m
• Jernej, Onda Lunare, 6c, 15m
• Vid, Salisalama, 5b, 15m
• Vid, Ciao Prugnetta, 5c, 18m
• Matic, Gašper, Blaž, Fessura Kosterlitz, 6b, 10m vsi solo
• Gašper, Blaž, Matic, Totem Bianco variante BBQ, 7a, 250m vsi A0
• Urh, Jernej, Salvatte Morkietto, 6c, 300m
• Vid, Tim, Via Yoghi, 5c, 450m
• Matic, Urh, Legoland 7b, oba A0
• Jernej, Matic, Diedro Nanchez, 6b+, 160m
• Blaž, Urh, kombinacija Jedi master + Nautilus, 6b, 250m
• Urh, Fissure du panetton, 6c+, 13m

Izgubljena v Špiku

Špik, Direktna smer, 11.6.2025, Gašper Rožič, Gašper Gros

Ob pol osmih z Gašperjem Rožičem stojiva pod mogočno severno steno Špika in z očmi slediva Direkni smeri. Po prečenju manjšega snežišča začneva z lažjim plezanjem. Po 150 višinskih metrih lažjega sveta plezanje postane resnejše.

Nadaljujeva po smeri, ki se nama je zdela najbolj logična in se čudiva pomanjkanju klinov ter minimalnim možnostim varovanja. V napornem, 50 metrskem, raztežaju naletiva na dva klina. Po več sto metrih take plezarije na približno dveh tretjinah stene prideva pod neprehoden svet. V steni pustiva matičarko in beživa navzdol.

Na srečo Gašper opazi klin, ki gre v levo. Po dveh cugih prečke končno prideva v pravo smer. V stiski s časom je Gašper do vrha stene plezal naprej, jaz pa kot drugi čim hitreje. Na koncu nama le uspe priti na vrh, tik preden se je stemnilo. Sledil je le še sestop v dolino ki se mi je pošteno vlekel.

Gašper Gros