Slovo od mladosti

Med 12. in 14. oktobrom 2025 sva Matic in Urh Primožič preplezala kompleksno prvenstveno smer “Slovo od mladosti, 1000m, AI 5+, WI3, M6+, A1” v severnozahodni steni gore Kongde Ri Nup. To je prva smer v SZ steni in najina prva Himalajska odprava.

Začetki

Junija 2025 naju je Nejc Marčič povabil na odpravo v Nepalu. Zaradi izrednih razmer v Katmanduju smo morali datum odprave zamakniti, kar Luku in Nejcu ni več ustrezalo. 20. septembra sva iz Ljubljane letela sama z Maticem.

Cilj odprave je bila prvenstvena smer v dolini Thame. Sprva sva načrtovala linijo v severozahodni steni gore Tengkangpoche(6487m), po obilnih padavinah pa sva se usmerila v steno Kongde Ri Nup (6035m). V kratki, enomesečni odpravi in povprečnih razmerah nama je uspelo preplezati novo smer “Slovo od mladosti” v severozahodni steni gore Kongde Ri Nup.

Slovo od mladosti,1000m, AI5+, WI3, M6+, AI, 3 dni

Aklimatizacija

Logistika plezanja v dolini Thame je enostavna. Dostop do doline je preprost in hiter. Najina baza je bila v Valley view lodge, na 3800m.

Zaradi omejenega časa v Nepalu sva se aklimatizacije lotila že prvi dan prihoda v bazo. Šla sva proti Sunder Peaku do višine5100m. Po enem dnevu aktivnega počitka in balvaniranja v Thame sva se povzpela po dolini navzgor pod Tengkangpoche,preučila dostop in razmere v severni steni gore Tengkangpoche ter prespala na 4500m.

Ob prihodu v dolino so bile stene izjemno suhe. Edini zametki preobraženega snega so bili v SZ steni Tengkangpoche, med Steckovim »Šahmatom« in Bullockovo »Edge of darkness«. Glede na dane razmere sva pod kilometer in pol visoko severno steno razmišljala o liniji levo od Edge of darkness, ki bi se je lotila po aklimatizaciji na Parchamo (6187m).

Z zadnjo aklimatizacijo sva zaradi slabega vremena in bolezni čakala en teden. Med 1.10. in 5.10. so Khumbu zajele močne padavine, ki so drastično spremenile razmere v dolini.

6. 10. sva po dobrem tednu bivanja v Thame prvič dočakala lepo vreme z dobro vidljivostjo. Novozapadel sneg je pobelil stene v dolini in v ogledani SZ steno Tengkangpoche ustvaril plazovno nevarne razmere. Zaradi očitnega visečega snega in sončne lege stene sva začela iskati drug cilj.

Iskanje najboljšega prehoda čez reko med aklimatizacijo.

Cilj

Odločila sva se za severozahodno steno gore Kongde Ri Nup, ki edina v dolini ni izpostavljena soncu in je zato manj plazovno nevarna. Obenem je stena zelo strma in redko obiskana – med severnim grebenom (Cheap wine, R.Lienerth in J.Doudlebský,2001) in naslednjo smerjo proti zahodu (Santarai, Francois Cazzanelli in Leo Gheza, 2021) je približno 3km prazne stene.V stenisem med pripravami na odpravo opazil očitno zajedo, ki deli strm stolp Nupa stran od SV stene Tengkangpocheja.

Zaradi stiske s časom sva se 7.10., kljub slabemu zdravju, lotila zadnje aklimatizacije. Iz vasi Thyangbo sva se dvignila na 4500m in prečila teren pod ostenjem Tengkangpocheja nazaj do SZ stene Kongde Ri Nup (3km, mesto III+), kjer sva pustila večino plezalne opreme. V bazo sva se vrnila 9.10. in si vzela dan počitka.

Greben med kongde Ri Nup in Tengkangpoche ponoči. Najina linija je na levi strani grebena.

Slovo od mladosti

Po napornem dostopu sva 11.10. prespala pod steno in v nedeljo ob treh zjutraj vstala iz šotora. Matičevo zdravstveno stanje še ni ok – zaradi težkega dihanja in suhega kašlja se odločiva, da bo čez smer plezal kot drugi.

Stene sva se lotila po ogledani zajedi. Linija naju je med plezanjem presenetila s svojo kompleksnostjo, slabimi razmerami in težavnostjo.

Po dveh strmih raztežajih škripovca (80°-90°) 300 metrov plezava simultano po rampi (60°-70°) in preko dobrega ledu (WI3) proti desni. Višje se stena postavi pokonci in razmere se poslabšajo. Preplezava zahteven in dolg raztežaj strmega snega brez pravega varovanja (AI 5+), zatem pa gaziva po lažem terenu (70°), kjer si ob 16tih na 5500m izkopljeva polico za boren bivak. Ker pol šotora visi v zraku, spiva navezana.

Prvi bivak v steni. Polica pod šotorom je široka okoli pol metra. Zato spiva privezana, okoli šotora pa sva napela vrv.

Naslednji dan se stežka zaktivirava in nadaljujeva pot. Kvaliteta snega se z višino slabša. Vse več je strmega terena nesprijetega snega, ki ga počasi odkopavam, da dosežem podrto skalo pod njim.

Zajeda, ki ji slediva, je v sredini široka dobrih 50m. Sprva se drživa njenega levega roba, kjer je v grabnu vse manj snega. Po dveh raztežajih napornega miksa (M5, M6+) se nadaljnjim težavam skušam ogniti po desni po delikatnem sistemu polic naloženega snega. Napredujem počasi in si s cepinom iz debele odeje pršiča izkopavam prostor za noge in varovanje. V retrospektivi bi mogoče napredovala hitreje, če bi se ves čas držala leve.

Okoli treh naju prehodi, ki sva jih označila za najbolj naravne, pripeljejo do pokončnih gladkih plat, prekritih s tankim ledom, ki odpade od podlage ob najmanjši obremenitvi. Iščeva alternativne prehode.

Sprva poskušam v suhem previsnem kaminu iz slabe skale, a v četrt ure uspem napredovati za le dva metra. Medtem ko molče razmišljava o begu, opazim sistem skalnatih polic, vzporeden kaminu. Doseževa ga po desetmetrskem suhem odseku majavih lusk.

Vrh stene

Polica se po dveh raztežajih skalnega sveta (V+/V) zapre slabih 100 metrov pred vrhom. Z abzajlom in nihajno prečko se iz police spustiva nazaj v zajedo, kjer naju ujame noč.

Do vrha stene naju loči poln raztežaj strmih plat, prekritih z metrom svežega nesprijetega snega. Napredujeva počasi. S cepinom sistematično odkopavam sneg, iščem razčlembe v skali in z nogami skušam stati na krhkih kupih pršiča, brez da izgubim ravnotežje. Vrh stene (~5850m) doseževa ob devetih zvečer in bivakirava pod skalnim previsom.

Po mrzli noči se zbudiva v vetrovno jutro. Močni sunki vetra naju prestavljajo in nama otežujejo pot naprej. Izmučena se, v strahu pred njimi in pred seraki, ki nama križajo pot do vrha, zadovoljiva z grebenom in zaradi varnosti opustiva idejo o vrhu.Sestopiva po smeri vzpona in po petih urah spustov po vrvi doseževa dno stene brez dodatne drame. V bazo se, z novo smerjo abrez vrha, vrneva v torek ob šestih zvečer, en dan pred planiranim odhodom v dolino.

Epilog

Odpravo ocenjujeva kot uspešno. Kljub zapletom z odhodom, boleznijo, vremenom in kratko časovnico nama je uspelo preplezati kompleksno steno na relativno varen način in dobro aklimatizirana. Neosvojen vrh nama je pustil grenak okus, vseeno pa sva čez ne-preplezano SZ steno Kongde Ri Nup uspela speljati težko in kompleksno smer po logični liniji, in to kljub vprašljivim razmeram.

Sama odprave ne bi zmogla. Glavna zasluga gre Nejcu Marčiču, ki naju je z Lukom Stražarjem povabil v Nepal, uredil logistiko in bil mentorska figura čez celoten čas odprave.

Zahvala za vztrajno mentorsko pomoč gre tudi Martinu Belharju, Klemenu Premlru in Jerneju Kuharju, ki so nama pomagali med pripravami za odpravo, ter Gašperju Rožiču, Luku Stražarju in Žigu Oražmu za izposojeno opremo.

Hvala podjetju Iglu Šport za vrhunska oblačila, podjetju Camp za tehnično opremo, trgovini First Corner Shop za liofilizirano hrano in podjetju Garmin za premium naročnino na satelitski telefon. Vsa ta pomoč je himalajsko zgodbo občutno olajšala.

Zahvaljujeva se še občini Tržič, planinskem društvu Tržič in podjetju Višinska dela Belhar za vso finančno podporo.

Posebna zahvala gre planinski zvezi za vso pomoč pri organizaciji in obilno finančno ter strokovno podporo.