V sklopu alpinistične šole smo ta vikend, 2. in 3. 10. 2010, izvedli ledeniški tečaj. Čeprav se ledeniki manjšajo, smo ob zaenkrat še dovolj pestri ponudbi ledenikov letos izbrali cilj Stubaiske ledenike. Na tečaj se nas je odzvalo 15 ledenih mož, od tega 7 tečajnikov. Namen je bil osvojiti gibanje naveze po ledeniku in reševanje iz ledeniških razpok. Za nameček pa osvojiti bližnji vrh, Wilder Freiger 3418m , sedmi najvišji vrh v Stubaiskih alpah.
Aleš O.
V soboto ob 4-ih zjutraj smo se odpravili s tremi avti na pot, šli preko Lienz-a, Brennerja proti Innsbrucku. V dolini Stubai, na višini okoli 1600m parkiramo avte in se odpravimo peš proti koči Sulzenau Hute na višini 2191m. To je bil naš dom, kjer smo ta dan pustili vso odvečno kramo in se podali na dobro uro oddaljen ledenik. Na dokaj položnem ledeniku smo preostali del popoldneva vadili reševanje iz razpok na več načinov in spoznavali lastnosti ledenikov samih.
Utrujeni smo zvečer napadli večerjo, ki so nam jo še pripravile vrle tirolske kuharice (ta vikend je bila koča zadnjič odprta to sezono). Kljub dvema različnima menijema (veliki in mali) smo se vsi do sitega najedli.
Zjutraj ob 6-ih, po zajtrku, pa smo se odpravili na Wilder Freiger (Cima Libera), 3418m visoki bližnji vrh, ki pa že leži na meji med Italijo in Avstrijo. Med potjo smo prečili ledenik, pri tem uporabili znanje prejšnjega dne … ok, padel v razpoko pa res ni nihče, na srečo. Na vrhu fantastičen razgled, tudi vreme se nam je naredilo lepo, vendar za voljo samega vetra smo se kaj kmalu vrnili nazaj v dolino.
V imenu vseh tečajnikov se zahvaljujem inštruktorjem za pridobljeno znanje in lep, nepozaben vikend.
Imeli smo se lepo!
Aleš O.
V soboto ob 4-ih zjutraj smo se odpravili s tremi avti na pot, šli preko Lienz-a, Brennerja proti Innsbrucku. V dolini Stubai, na višini okoli 1600m parkiramo avte in se odpravimo peš proti koči Sulzenau Hute na višini 2191m. To je bil naš dom, kjer smo ta dan pustili vso odvečno kramo in se podali na dobro uro oddaljen ledenik. Na dokaj položnem ledeniku smo preostali del popoldneva vadili reševanje iz razpok na več načinov in spoznavali lastnosti ledenikov samih.
Utrujeni smo zvečer napadli večerjo, ki so nam jo še pripravile vrle tirolske kuharice (ta vikend je bila koča zadnjič odprta to sezono). Kljub dvema različnima menijema (veliki in mali) smo se vsi do sitega najedli.
Zjutraj ob 6-ih, po zajtrku, pa smo se odpravili na Wilder Freiger (Cima Libera), 3418m visoki bližnji vrh, ki pa že leži na meji med Italijo in Avstrijo. Med potjo smo prečili ledenik, pri tem uporabili znanje prejšnjega dne … ok, padel v razpoko pa res ni nihče, na srečo. Na vrhu fantastičen razgled, tudi vreme se nam je naredilo lepo, vendar za voljo samega vetra smo se kaj kmalu vrnili nazaj v dolino.
V imenu vseh tečajnikov se zahvaljujem inštruktorjem za pridobljeno znanje in lep, nepozaben vikend.
Imeli smo se lepo!