Centralni slap, Prisojnik

V upanju na dober led sva se v nedeljo s Primožem Erženom odpravila v centralni slap pod Prisojnikom. Ura je bila kar zgodnja, sploh ker od Koče na Gozdu do slapu ni prav veliko dostopa. Pa nič zato. Od avta sva štartala še v čisti temi in v zmernem tempu hodila proti slapu. Pod slap sva prišla ravno ko se je začelo daniti.

Počasi sva se pripravila in ko se je zdanilo sva se podala v led. Seveda pa bi bilo čudno, če bi bila na sončno nedeljo pod slapom sam. Kmalu so se nama pridružile še tri naveze. Kdor prvi pride prvi melje in tako Primož zarine prvi, jaz pa za njim. Ker je bil to moj prvi slap, sem bil kar malo živčen, a vsa nervoza se kmalu spremeni v čisto uživancijo. Do sveče sva rabila dva raztežaja in že v drugem ugotovila, da čez svečo pošteno teče. Na srečo je teklo le po desni strani sveče, tako da se je po rahli prečki v levo dalo lepo splezat čez. Svečo je zategnil Primož, nato pa so sledili lažji raztežaji kjer sem šel naprej tudi jaz.

Do zadnjega raztežaja je šlo potem vse tekoče na predzadnjem štantu pa sva se odločala ali bi šla naravnost gor ali po desni strani kjer so šli na koncu vsi ostali. Po krajšem premisleku sva se odločila da probava naravnost. Moram priznat, da sem se kar namučil a na koncu le uspem priplezati do zadnjega štanta, tam počakam še Primoža nato pa samo še spust v dolino. Sledila je še krajša analiza v koči nato pa urno domov.

 

 

Previous Post

Kdor prvi pride… je mlinar (če voda teče)

Next Post

Pustna šema

Dodaj odgovor