Končno en lep vikend. Sezone bo kmalu konec in kakšno fajn smer bi se pa še dalo zlest letos. Tako sva soboto 11. 9. z Majo preplezala “Kocolinijevo” zajedo. Zajede, kamini in pa kakšna plata te spremljajo vseh 800 metrov. Glede na vreme iz prejšnih dni, so bili kamini primerno mokri, dva kamina blatna in sluzasta, ter tako za moje sposobnosti nepreplezljiva – hvala A0 in A1 da obstajata! “Ta zaguleni” raztežaji so čas plezanja ponesli v nerazumno število ur, tako da sva bivak iskala v temi in našla ničesar ( v zagovor, noben od naju še ni bil v tistih koncih ), tako da sva na koncu našla eno četrt komfortno, šodrasto polico pod previsom, ki nama je nudila “zavetje” čez noč ( ne vem pred čim…). No zjutrj nekaj minut čez 6, Maja opazi 200 metrov nižje bivak… Danes zjutraj sva sita in odžejana sedela na soncu in ugotovila da je blo res garanje, ampak se je splačal!
Pred prvo prečko.
MihaZ
Ena od mnogih zajed.
Ena od mnogih mokrih petic.
Eden od dveh sluzastih kaminov.
Eden od mnogih lepih raztežajev.
Upam da eden od redkih neudobnih bivakov…