Direktna smer v Rušici

Poletja je že skor konc, js pa še nobene ornk plezarije za sabo, namreč izguba nohta na nog spomlad mij ornk otežila uporabo plezalk. Tekom poletja je bla plezarija z gojzarji zato zgornja meja, kar pomen da več kot III ni šlo. Po normalk na Cimo Grande pa Domu čez Festigrat mi je še vseen manjkala še ena skalna plezarija. Jebiga, bom pa mal zobe stisnu.

Z Benotam greva mal pogont pod Dobrčo, pa mu ob analiz mal omenm, če je za kkšno alpi plezarijo. Sva bla na vezi in končno se odpre okn lepga vremena. U četrtk se zmenva, da izkoristva šajbo v soboto. Sprva sem mel željo v Kogel v Česnovar Srakar, ampak sva se pol zrd verjetnosti gužve, moje plezalne kondicije pa časa dostopa/sestopa preusmerla prot zahodu.

Južna stena Rušice se sonč nasport severne stene Frdamanih polic onstran krnice Pod Srcem. Sama stena je plezljiva predvsem v zgodnjem ter poznem poletju. Beno prau, da je preplezou že divjo Ago, js pa sm imel na lagrju še Kuštrasto pa Direktno. No nisva kej dost mencala, da neb biu še kkšn dž zutri. Direktna pa roka.

Vs zaliman ga u peth zutrj poberm u Bistrc. Po dobre pou ure vožnje sva že na parking. Mal sva bla lena, zato sva se zapelala kokr sej dal visok.

Preštejeva opremo da nava preveč trogala, čelke gor, pa gasa.

Tempo sva ornk nastaula, tko da sva bla pomoje že po ene tri-četrt ure pr bivaku. Tajming sva ujela u nulo, ker je sonce lih osvetu najin današnji poligon. Dobre četrt ure hoje še, pa sva pod steno. Razstauva robo in se mal nadihava ob čudovitem pogledu na sonce, ki je lih pogledou iznad Ponc. Predn se ugvantava, usak zbere še svojo smrekco, pol pa gas.

Prvi cug useen, če ga neb blo, use navožen pa več trauce k skale. Pol se pa začne. Lep kaminček pete stopnje naja je ornk ogreu. Sledila prečka v levo do štanta, kjer sva mela pa ornk debato. Nisva mogla izbrat al mal dol pa pol v zajedo al čez plate. Beno je biu za plate, js pa nism biu lih navdušen k sm študirou, kuko me bo našutal tm notr. Beno zagrize, zgleda sicer kr ok. Pride čez, zabaše v poko eno jebo pa frenda pa gasa naprej. Nekj jamra, pol naglas sopiha, čez par min pa sam zavriska: “Ejga Fležar, tlele boš pa dobr zafarbou”. No sama prečka je dajansk kr šla, kasnej je bla pa ena čist podrta zajeda, kjer sm pa ornk dvignu utrip. Sledila sta dva raztežaja lepa zajede višje četrte stopnje s kompaktno skalo. Štantava pod zadnjim detajlom. Gledava v plate pa vidva tok klinou, da se člouk že upraša… No pol sva si odgovorila sama. Zoprna prečka, pol pa slabih 10m po platah gor. Men kr uroče rata, sam pol sva ugotoula, da če ornk zašlataš, se marskera šprana najde. Še en raztežaj med borovčki, pa sva na vrh. Prečva dobrih 100m v levo do štanta. Pet abzajlov čez fenomenalno steno, pa sva na meliš. Hitr si odpreva pir pa pojeva par sendvičou. Mater je sedl. Še enkrat se ozreva gor, si ogledava vstop v Ago za naslednjič, pa gasa v dolino.

Seveda sva lepo pozdravla tut Danico.

 

Rušica, Direktna smer V/IV+, 250m

Plezala 25.9.2021, Ta močn pa Ta žejn  😉

 

 

Previous Post

Reformacijska tura

Next Post

Tulove grede

Dodaj odgovor