Čeprav napoved za pretekli vikend za Dolomite ni obetala najbolje se je vse dobro izteklo. Na poti proti Cortini nas je že preganjal dež, ki je bil v noči na soboto še dejavnejši. Zbudili smo se v kristalno vendar mrzlo jutro, najvišji vrhovi so bili kar pošteno pobeljeni.
Treba je bilo izbrati primeren cilj na sončni strani v predpražniku Tofane ; Col dei Bos smer Ada, 5+/4 , 350 m. Smer je večinoma opremljena z zabetoniranimi rinkami in tudi označena z zelenimi pikami, ki so že nekoliko zbledele. Skala odlična naklonina primerna , skratka kar fletna smerca. Z Jernejem sva se v vodenju izmenjavala in kar hitro dosegla vrh. Zanimivo ključno mesto v smeri V+ ali Ao če stopiš na skobo v previsni plošči. Sestop udoben po poti in do avta. Treba je bilo odriniti za puncami, ki sta medtem časom že prikolesarili preko Pordoia do Canzeia. Popoldan zabijemo v mestu, proti večeru pa se odpeljemo proti prelazu Sella, kjer prenočimo. Jutro še hladnejše kot prejšnji dan bore tri stopinje na prelazu. Punce ostaneta še nekaj časa v kombiju, z Jernejem pa odrineva proti skupini Langkofel, Grohmannspitze(3126) smer Harrer 5-/4 , 550 m
Južna stena je sprva še v senci, po dveh raztežajih pa naju že objame prijetno sonce. Ob nama pleza še en francoski par, ki je kar naješno tišast in hoče po vsej sili biti prvi. Skoraj se jih že otreseva, ko Jernej nekaj zabluzi in že sta spredaj. Vzporedno plezanje je nevarno početje, zato jih raje počakava, to sva kasneje obžalovala, saj sva se jih do vrha res načakala, nekajkrat sva bila celo priča pravemu družinskemu prepiru. Smer kar resna , tu in tam srečaš kak klin ostalo varovanje in štante je treba delati sproti. Vrh je bil pošteno pobeljen, in na senčnih straneh kar zoprno pomrznjen sneg. N na vrhu je že kar nekaj navez ki so priplezale po lažji Dimajevi smeri. Na južnih pobočjih Sell polno jadralnih padalcev ki so uživali v dobrih razmerah za jadranje.
Pohitiva k zahtevnemu sestopu, da nebi zopet čakala kakega modela ki bo štrikal in delal zastoje.
Čakalo naju je plezanje po izpostavljenem grebenu 2-3 stopnje nato pa 6 spustov po vrvi v vznožje strmega raza, od tam pa še nekaj lažjega plezanja v škrbino in po melišču v dolino. Na parkirišču sva v veliki gneči iskala avto, saj sta punci zopet odkolesarili naprej čez prelaz Gardena in skozi Alta Badio preko Furca pasa vse do Brunica.
Skatka prfekt vikend, Midva z Jernejem dva lepa vzpona 4-5 stopnje, žena Katja in Klara, ki se ji je uresničila želja kolesariti po Dolomitskih prelazih pa sta opravili skoraj celo Sela rondo z dodatkom čez Furca pas ki je res strm.
