Z Domnom Zupanom sva v dveh lepih jesenskih dneh opravila nekaj dopoldanske fizkulture nad Ljubeljem.
V torek sva se, zaradi možnosti snega nad 1500 m, ki ga k sreči ni bilo, odločila za pretegovanje kosti v Bornovi steni. Plezala sva smer Janc Mali IV+/III-IV, 160 m. Sonce v smer posveti okrog 9h, tako da nima smisla biti prezgoden. Na prečki v platah v predzadnjem raztežaju se edini pametni oprimek sumljivo maje.
Na vrhu smeri sva ob skali pod štantom našla rjavo matičarko znamke Cassin, ki sva jo pustila v svedrovcu, kjer bo (upam) počakala na lastnika.
V sredo sva se z Ljubelja zapodila proti Suhemu rušju v SV greben Vrtače. Po poti naju je do zgornjega dela krnice spremljala megla, višje pa se je razjasnilo. Zaradi hitrosti pristopa sva kakih 30 višincev pred sedlom med Vrtačo in Zelenjakom začela zavirati, da sva se do sedla lahko ustavila in si nadela čeladi. Plezanje grebena ponuja težave med II in III, dolžina smeri je cca 160 m. Začetek smeri je očiten, nadaljevanje pa je odvisno od tega ali iščeš težave ali se jim ogibaš, ter seveda od krušljivosti skale.
Sledil je še expresen povratek čez Malo glavo nazaj v meglo.
