Z Žigom sva pod okriljem komisije za alpinizem odvodila uspešen tabor za perspektivne alpiniste v dolini Ailefroide. Vsi udeleženci so prišli na tabor z visokim nivojem in na taboru opravili zahtevne vzpone. Hvaležen sem planinski zvezi za podporo in vesel nove generacije alpinistk in alpinistov.

V poročilu bom predstavil dva težka vzpona različnih stilov. S Feliksem sem opravil grande turo v severni steni Pic Sans Noma, z Žigom pa sva se sprehodila čez najtežje ocene v masivu.

Pic sans Nom, Directe Cambon – Francou

Ecrini so plezalno zelo raznoliko področje. Lažje dostopne južne stene hribov bi zaradi svedrovcev kolumnisti komisije za alpinizem brez dvoma označili za turizem. Kompleksne stene z dolgim dostopom in zahtevnim sestopom pa so še vedno klasične. Mednje spada divja, kilometer dolga severna stena 3913 metrov visoke gore brez imena, ki sva jo z močnim Feliksom zmogla v enem dolgem dnevu.

Uveljavljena strategija za severno steno temelji na bivaku pod vstopom v smer. S Feliksom sva se odločila za vzpon v enem dnevu in s tem prihranila pri teži bivak opreme. Hoditi sva začela ob pol treh zjutraj, v soju svetilk prečila Glacier Noir in vstopila v steno ob šestih, natanko po časovnici.

Prvih 600 metrov je smer konstantna in težka. Težave segajo do VII, plezanje je resno, varovanje redko. Komaj zmorem moker detajl, Feliks ga za mano prepleza brez kapljice znoja. Okoli dveh preplezava vse težave in doseževa lažji svet. Snežena grapa, ki jo obljublja slika, je pričakovano suha, po njej pa konstantno padajo kamni, ki jih stopljen permafrost ne drži več. Eden od njih pade na Feliksa in mu zlomi sredinec. Zaradi sumljivega vremena in temnih oblakov ne kličeva pomoči. Roko zavijeva v improvizirano opornico in nadaljujeva proti vrhu, ki ga doseževa ob pol osmih.

Sestop je orientacijsko zahteven in zahteva dober občutek ter obilico hribovskih izkušenj. Na ledeniku pod steno naju je ujela noč. Ob pol enih ponoči sva prišla do koče Pelvoux in prespala v zimski sobi. Naslednji dan sva sestopila do urgence.

Aiguille de Sialouze, Unchi maka

V južnih pobočjih masiva Pelvouxa sva se čez par dni z Žigom lotila težjih ocen z manjšo logistiko. Unchi maka je najtežja smer v južni steni Sialouza. Prvi pristopniki so jo ocenili z 7c+/8a. Javni konsenz plezalcev jo trenutno umesti na 7c, s čimer se strinjava oba z Žigom. Smer je lepa, varna in čvrsta, ponuja različne oblike plezanja. Tehnične plate, previse z dobrimi grifi, poke, jamme in offwidthe. Z Žigom sva celotno smer z abzajli vred zmogla v šestih urah.

Vzponi:

17.07.2026: Aiguille de Sialouze, Unchi maka, 400m, 7c, w/ Žiga Oražem
15.07.2026: La Snoopy v la Snoppy directe 250m, 6b+, w/Urban Bečan, Katja Mesarič
13.07.2026: Pic Sans Nom Voie Directe (Cambon-Francou) 1000m, 6b+, w/Feliks Matoh Brelih
11.07.2026: Les Tenailles de Montbrison L’automne à Pékin 400m, 7a, w/Žiga Oražem, Jakob Mlakar