Nissedal v pokrajini Telemark – Norveška
Prejšnji teden sem na povabilo Jurija Radona – Bilkota, ki živi v Navekvarnu (200km južno od Stockholma ob morju) na Švedskem z njim obiskal obiskal področje Nissedal v pokrajini Telemark. Juri je to pokrajino polno jezer in gora zaobljenih in gladkih granitnih sten obiskal že šestič.
Plezala sva dve lepi smeri in sicer:
Via Lara 4+ 380m v steni Haegefiell 1220mnv
Just for fun 4+ 200m v Trodlhavgnu 500 mnv v sosednji dolini Fyresdal
Jurij in Peter na vrhu smeri Just for fun (4+).
,,Čvovk more biti pa res an mav obrisan de se je prpravlen 1400 km pelat, da b zlezu eno al pa dve smeri pr th leth. Če neb cev živlene tuko rat imu narave,hribov in plezarije se sigurn neb.” (Jurij Radon)
Jurij in Peter na vrhu smeri Just for fun (4+).
,,Čvovk more biti pa res an mav obrisan de se je prpravlen 1400 km pelat, da b zlezu eno al pa dve smeri pr th leth. Če neb cev živlene tuko rat imu narave,hribov in plezarije se sigurn neb.” (Jurij Radon)
Granitna stena Heagefiell.
Via Lara 4+
Dostop iz kampa ob jezeru Nisser z avtom približno 20 km (14 km makadamske ceste z cestnino 30 kron/ 3€ /) kjer je tudi možno kampirat. Do vstopa v smer 30minut. Smer poteka v vzhodnem delu stene po počeh v veliki gladki nekoliko nagnjeni plošči. Začne nekoliko bolj položno srednji najlepši dej pa je kar prcej izpostavljen. Odlična skala nudi dosti možnosti uporabe zatičev in frendov saj v celi smeri ni nobenega klina. Tik preden po lahkem svetu izstopi na greben po katere se lahko povzpneš na vrh in po drugi strani daleč naokrog sestopiš se združi z sosednjo smerjo ,ki je opremljena z svedrovci na pedeset metrov za spust. ( Juri pravi , da je že malo v letih čeprav svojih skoraj 76 let dobro skriva in je izbral spust namesto dolge hoje). Sedem spustov po gladki izpostavljeni plošči naju je privedlo nazaj pod steno. Nameščanje vrvi na najbolj izpostavljenem mestu je kar malo delikatno saj sta svedrovca nekaj metrov narazen.
Avtorja smeri U. Wilkening in T.Metscher (Julij 1988) pravita da je to ena izmed najlepših štiric v zelo za granit,,grifigge,,zajedi. v celi južni Norveški. Smer od spodaj res izgleda kar divja, ko pa vstopiš je grifov in špran za zatikanje v izobilju.
K odličnemu razpoloženju je prispevalo svoje še vreme in dan ki skoraj ne ugasne tako, da res lahko uživaš. Med počitkom na vrhu smeri mi je Jur dejal: Vidiš ti si tukaj prvič jaz pa sem od te stene prišel jemat slovo in vesel sem , da sva danes tukaj.
Naslednj dan je bil namenjen ogledu sosednje doline Fyresdal z prav tako veliko sten na koncu doline zapira stena Vikfjell kjer so Nemci potegnili 15 raztežajno smer z obilo mesti 7 in 8 stopnje.Pokrajina kot v pravljici, jezera stene in borovi gozdovi med katerimi je na gosto poraščeno z mladimi brezami, ki jih, ko dorastejo posekajo in nasadijo nove.
Jurij v I raztežaju smeri Via Lara.
Just for fun 4+ (Samo za zabavo)
Ta smer do katere je približno 30 minut dostopa je nekoliko drugačna od prve. Na treh štantih so klini (dva svedrovca in en navaden) le na koncu tretjega kjer je 10 meterska prečka brez velike možnosti zatikanja ravno toliko strma, da je zame ne vajenega na trenje potplatov na granitu predstavljala nekoliko psihičnega nelagodja a je šlo vse brez problemov. Vse ostalo pa je res ena sama zabava z obilico dobrih grifov in možnostjo varovanja. Pogled z vrha na bližnja jezera in strme stene te očara, po sredini stene pa pada kar obilen slap in sprašuješ se od kot se jemlje voda. za vrhom skal je velika močvirnata planota , ki ga napaja. Z vrha sva se vračala po malo daljši poti, ki je precej zaraščena in močvirnara a varno pripelje pod steno.
Tudi to smer so prvi plezali Nemci, prav oni so plezalsko odkrivali to področje. Fisher, Wiechmann in Rozenzweig 10.8.1992 in njihov komentar zapisan v vodviku je ,,purer genuss,, ( čisti užitek ).
Neverjetno srečo sva imela z vremenom saj sem nekje na netu prebral, da v teh krajih dežuje tudi do 300 dni na leto in tudi Jur, ki je bil tu šestič pravi da prvič brez dežja.
Vrnila sva se 700 km daleč nazaj na Švedsko in v blišnih plezališčih zlezla še nekaj krajših smeri, ki so tudi večinoma ,,čiste,, brez varovalnih klinov.
Nad 10m prečko.