V stenah okrog Hochalmspitze se je v zadnjih letih naredilo kar nekaj smeri. Glavnina plezanja je seveda v nižje ležeči Malti , nekaj sektorjev je okrog velikega jeza Kőlnbrein , za ljubitelje visokogorskega alpinizma pa priporočajo smeri na južni strani Hochhalma ( Južni steber , Dreamcatcher ) in SZ steber ( v resnici bolj greben) v Grosselendkopf-u.
Slednjo sem imel v mislih že dve leti . Imenujejo jo tudi via Sara-Marie . Gre za osem raztežajev dolgo smer , dva R pete stopnje , ostalo štiri ali manj. Avtorji opozarjajo, da je ne gre podcenjevati zaradi nizke ocene, tura je kompleksna , vstop pa na 3100m. Skala je sicer kompaktna (gnajs) , vendar v spodnjem delu prekrita z lišaji , kar povzroča malo težav pri trenju, V ključnem raztežaju gre za specifično plezanje po plošči brez možnosti dodatnega varovanja. Smer ni opremljena , najdemo nekaj klinov in zank na varovališčih. Potreben je set metuljev in zatičev.
S Tončkom se odpraviva iz Tržiča točno ob 4h in čez uro in četrt sva že na parkirišču pri jezu. Do koče Osnabrűcker vodi 7,2km ceste in kolo za pristop je odlična ideja. Malo pred pol sedmo že hitiva proti moreni in naprej do ledenika ( Grosselendkess) , ki ga močno načenjajo visoke temperature. Nekaj razpok na pristopu varno obideva in kaj hitro sva na vstopu smeri. Tu srečava dva severna soseda, ki se vračata iz drugega raztežaja. Pravita da je pretežko , da ne gre naprej…
V prvem raztežaju se še malo ogrevava , nato pa gre zares. Plezanje po lišajasti plošči in predvsem na trenje me spomni na mojstra Zokija in njegove Mellovske dogodivščine. Uspešno se prebijeva čez in smer do vrha je odprta. Sledi kar nekaj lepih in zanimivih raztežajev z vsemi elementi, značilnimi za plezanje v granitu – od poči , lusk , plošč , velikih klad. S preostankom smeri opraviva tekoče in v dveh urah in pol sva na vrhu smeri. Do vrha vodi cca 150m razbitega grebena in čoftast ledenik , zato raje kar sestopiva proti škrbini Preimlscharte, do poti in po njej nazaj do koče. Sonce začne pripekati , vetrca od nikoder in ko prispeva do koče , kjer je kljub 2000m nadmorske višine vroče kot na morju , pade pivo na plodna tla… Sploh ob dejstvu, da naju čaka še lep kolesarski povratek nazaj do avta. Za celotno turo od avta do avta sva porabila devet ur.
več informacij o smeri najdete na strani www.mountaininfo.eu .
Plezala Slavc in Tona ( 22.7.2015)
