Okrog smeri se je napletlo že mnogo zgodb, nekatere že na meji junaštva, druge o pravih porazih navez v tej steni. Znano je, da so smer po številnih poizkusih prvič preplezali leta 1972 v treh dnevih in pol. Medtem so številne odmače in tuje naveze poizkušale v smeri, celo z zimskimi ponovitvami, pa prav nikomur ni uspelo priplezati v zgornjo tretjino smeri. Leta 2004 je bila smer sploh prvič v celoti ponovljena, v 24 urah efektivnega plezanja, kot so povedali srbski kolegi.
S Klemenom prav veliko o smeri nisve vedela, nekaj informacij sva dobila v kampu iz prve roke od nekega lokalca, opis in vris smeri iz leta 1972 ni bil prav zgovoren ampak linija je učitna, naravna in lepa, tako da kakšnih večjih težav z orientacijo nisva pričakovala. Še dobro da nisva slišala za številne zgodbe o porazih v smeri, saj bi verjetno precej slabše spala.
Opremo sva pripravila po občutku, set metuljev, klini z rezervo za primer umika iz stene in 10 kompletov. Za VI-ico bi moralo zadostovati.
Prvi raztežaj nama je že razkril čar celotne smeri. Kot sva izvedela kasneje v kampu obstaja naziv za ta pojav “prokletijske trave”. Značilnost okoliških sten, pravi zeleni previsi, ki znajo zagreniti sproščeno plezanje.
Do značilnih Ust v steni sva prilezla relativno hitro. Glede na to, da so 1972 tu že prvič bivakirali.
Nad Usti čaka najtežji raztežaj. VI+ direktno iz varovališča, preko plošče navzgor in rahlo proti desni, preko raza v detajel na fotografiji. Neroden, odprt kot z gladko skalo je Klemen ocenil s VII, medtem ko sem se sam v detajlu precej neelegantno prekucnil.
Smer ostaja vseskozi napeta, trave, previsi, plošče in redki klini zagotavljajo resno plezanje. Z orientacijo nisve imela težav in tudi poševno rampo proti levi sva našla brez problema.
Po dveh raztežajih sva priplezala do pravilne poči, ki pripelje v lažji svet. Zadnji težji detajel (VI+), ki ga Klemen mojstersko premaga. Obadva sva se strinjala, da tako lepe poči v apnencu še nisva plezala.
Nadaljevala sva po travnati gredi v skrajno levi del stene in od tam v dveh pestrih raztežajih do roba stene Koplja.
Na najvišjem vrhu celotne ture- Severni vrh, po opravljeni 2. ponovitvi in prvi prosti ponovitvi (Klemen Premrl VII/V-VI+) smeri Prvo Koplje. Stena je še vedno visoka 600 metrov. Smer sva preplezala v 11 urah.
MihaZ
