Kukova špica je odmaknjena gora med Vrati in Martuljkom , nanjo ne vodi nobena markirana pot , se pa v njenih ostenjih in grebenih najde tudi kašen alpinistični cilj.
Petek je bil prazničen dan in zjutraj se nas je nabralo kar dvanajst , pol alpinistov in pol tečajnikov. Naš cilj je bil JV raz Kukove špice, ki ponuja vse, kar ponujajo veliki: izpostavljeno plezanje , slabo in dobro skalo , primerno dolžino in višino. Še v soju čelnih svetilk smo začeli na vrhu Krede in se po lepi lovski stezi povzpeli do prečne poti. Od tu naprej obstaja verjetno veliko zgodb o takšnih ali drugačnih dostopih pod raz. Mi smo našli verjetno čisto svojega…
Kljub temu smo že malo pred osmo vstopili v bok raza in se v nekaj raztežajih povzpeli na raz, odkoder vodi smer naprej po kot rezilu ostrem razu , vse do prečke, ki je še posebno impozantna, predvsem zaradi krušljivosti oz. bolje polomljenosti skale. Klini so redki , težave pa vseeno ne prehude. Čez raz je pihal mrzel veter , na severni strani je bil po policah sneg in led. Idealna kombinacija za nohtanje in pihanje v prste.
Na koncu prečke v petem raztežaju smo se razvezali in do vrha nadaljevali po grebenu, kjer težave ne presegajo tretje stopnje, skala in izpostavljenost pa še vseeno terjata precej pazljivosti. Lahko bi rekli , s pridihom po klasičnem alpinizmu. Že tradicionalna jesenska tura je uspela , sedaj pa lahko pade sneg , da naredimo še kakšen zimski vzpon.
Slavc
