Po mesecu dni strogega počitka mi je domača zdravnica odredila terapevtski vikend.
V soboto sva tako z Urošem (PK Škofja Loka) v Zajzeri splezala slap La Bella Furlana. Zelo lep, v kotu skrit dvestometerski slap je postregel s parimi pikantnimi detajli. Če to nebi bil prvi slap v sezoni bi se nama verjetno zdeli dokaj normalni. Vedno znova pri plezanju slapov v Italiji občudujem zgledno urejena varovališča (večinoma s svedrovci) na vrhu vsakega raztežaja, ki omogočajo hiter sestop nazaj pod slap. Gužve pa nobene, v celem dnevu tri naveze v ravno toliko slapovih.
V nedeljo smo spet na poti v Zajzero. Tokrat z Janezom peljeva Davida, Kuharja in Mohorča pogledat, kako zgleda tale ledna plezarija. Spet smo sami – verjetno zaradi zgodnje ure. Janez in David se zapodita v Piccolo Nabois, mi trije pa gremo par deset metrov desno v Le Placche Parallele. Led vse sorte, od armiranega betona prek putrčka do polivančka. Navijalo nas skoraj ni – je pa po poročanju iz ozadja malo bolj nohtalo. Med abzajli srečamo še Nejca s soplezalcem, ki se prav tako ogrevata v naših ploščah. Razen šestih italjanov, ki so pod Piccolo Naboisom vadili ledno tehniko, je bila Zajzera v nedeljo čisto Tržiška.
