Konec tedna je bil v organizaciji AO Tržič ter inštruktorjev izveden tečaj osnovne ledeniške tehnike na ledeniku Teischnitzkees pod GrossGlocknerjem.
V soboto 26.9. 2009 so tečajniki pod nadzorom inštruktorjev spoznali osnove gibanja po ledenikih, značilnosti ledenikov in osnove reševanja padlega soplezalca iz ledeniških razpok. Delo je potekalo na ledeniku Teischnitzkees 3100m visoko.
V nedeljo so tri naveze preplezale greben Studl ter se povzpele na najvišji vrh Avstrije, 3798 m. Smer je v plezalskem pogledu lahka, vendar način plezanja s kratko vrvjo in velika gneča zahtevata hitro plezanje, kar je že ob malo redkejšem zraku in slabše presani noči našim pripravnikom povzročilo nekaj težav. Z vrha pa smo po normalnem pristopu v hudi gneči sestopili do Erz Herzog Johann koče , ter čez ledenik Kodnitzkess nazaj do izhodišča v Kalsu. Vsi pa smo spoznali, da je komercializacija najvišje avstrijske gore presegla vse normalne meje.
Za vzpon od Studlgrat koče do vrha smo potrebovali slabe 3 ure ( res je, bili smo zelo hitri ! ) , na sestopu pa nismo hiteli, tako da smo turo zaključili ob 13h na parkirišču v Kalsu.
Tečaj je lepo uspel , za kar gre zahvala motiviranosti tečajnikov in seveda inštruktorjev.
V nedeljo so tri naveze preplezale greben Studl ter se povzpele na najvišji vrh Avstrije, 3798 m. Smer je v plezalskem pogledu lahka, vendar način plezanja s kratko vrvjo in velika gneča zahtevata hitro plezanje, kar je že ob malo redkejšem zraku in slabše presani noči našim pripravnikom povzročilo nekaj težav. Z vrha pa smo po normalnem pristopu v hudi gneči sestopili do Erz Herzog Johann koče , ter čez ledenik Kodnitzkess nazaj do izhodišča v Kalsu. Vsi pa smo spoznali, da je komercializacija najvišje avstrijske gore presegla vse normalne meje.
Za vzpon od Studlgrat koče do vrha smo potrebovali slabe 3 ure ( res je, bili smo zelo hitri ! ) , na sestopu pa nismo hiteli, tako da smo turo zaključili ob 13h na parkirišču v Kalsu.
Tečaj je lepo uspel , za kar gre zahvala motiviranosti tečajnikov in seveda inštruktorjev.