Mali in Veliki Oltar

Če te Čopk povabi na turo tega ne odkloniš.

Predlagal je njemu ljubo Martuljško sceno, Bučer Kristan v Malem Oltarju. Dolg dostop mimo Macesnov je kar hitro minil pri občudovanju sončnega vzhoda po okoliških vršacih. Pod steno je bilo nekaj snežišča pri katerem sva se opremila. Nadaljevala sva še do luknje, kjer sva se navezala. Sledilo je plezanje v desno po rampi do gredine, nato pa malo levo v kamin, ter po njem do raza in na vrh Malega Oltarja.

Na vrhu sva se odločila da nadaljujeva po grebenu na Veliki Oltar. Opravila sva dva spusta po vrvi (enojni) do škrbine, nato pa po razčlenjenem pobočju 100 m do grebena. Od tam se vrh V.Oltarja še vedno ne vidi. Sledilo je precej krušljivega plezanja, nekaj krajših in daljših spustov in končno sva ugledala značilen lesen križ na 2621 m visokem vrhu.

Sledil je previden spust po zagruščenih policah do Grla. Nato pa nekaj sitne hoje po strmi grapi, trije spusti, nekaj plezanja in znašla sva se na snežišču v kotlu pod Grlom.

To je bilo sredi julija. Od avta do avta sva potrebovala 14,5 h.

Previous Post

Peters-deya v turnu gamsove matere

Next Post

Vršič

Dodaj odgovor