Nad meglo

Nad meglo

(nad meglo)

V dolini smo se prebudili v še eno megleno sobotno jutro. V avto sem pobasala nahrbtnik in se na pol budna odpeljala do Lepenke. Nabralo se nas je vseh dvanajst ‘zagnanih pohodnikov’ in po akademskih 15 smo se skupaj odpeljali proti izhodišču.

Pripeljali smo se do parkirišča malo pod Kočo na planini Dolga njiva, od tam naprej pa veselo pot pod noge. Skozi gozd in preko travnikov smo se z dejanskim »pogovornim tempom« sprehodili do Orlovega sedla, od tam naprej pa po strmem pobočju do Tolste Košute.

 

(skupinski ‘škljoc’ na vrhu Tolste Košute)

Sonce je že pošteno grelo, inverzija je naredila svoje in mi smo, kljub hladnemu vetru, z vrha občudovali ‘megleno morje’ pod nami. Sledil je en hiter skupinski ‘škljoc’ in priprava na prečenje grebena. Nadeli smo si varovalne čelade, pasove in ostalo varovalno opremo, ter se razdelili v dve skupini.

Iz Tolste Košute nas je greben vodil po skalnatem terenu. Neoznačena plezalna pot težavnosti I – II, se razteza preko treh neizrazitih vrhov Obliči in štirih Gamsovk. Za prve tri vrhove bi lahko rekli, da so nekakšen grebenski sprehod. Dejansko uživanje v skali pa samo začeli z vstopom v Gamsovke. Vsi štiri vrhovi so nam ponudili lepo pohodno-plezalno pot, s čudovitimi razgledi na greben in okolico.

 

 

 

 

 

 

 

 

“Previdnost je mati modrosti.”, slednje smo upoštevali pri prečenju grebena, saj je bilo zaradi klasičnega krušljivega terena potrebno pozorno izbirati stope in oprimke. Na zadnjem sestopu iz Gamsovk proti Košutnikovem Turnu je sledil malo daljši skalni skok. Nekateri so ga premagali z ‘abzajlom’ – spustom po vrvi, drugi pa smo za sestop raje izbrali še malo plezanja.

 

 

 

 

 

 

 

 

Takoj po spustu smo se dvignili nazaj na vrh grebena, kjer smo že videli naš cilj – Košutnikov Turn. Ostalo je le še nekaj hoje po grebenu in obe skupini smo se ponovno srečali na vrhu. Sledil je kratek počitek in okrepčilo. Nato pa smo se odpravili vsak po svoje naprej.

Nekateri so pot zaključili in se odpravili nazaj do izhodišča, drugi so nadaljevali naprej po grebenu in sestopili na planino Šija, spet tretji smo razpeli padala in še malo uživali v ‘luftu’. Ne glede na to kako smo sestopili, pa samo se vsi skupaj ponovno srečali pri Taborniškem domu Šija, kjer nas je čakal pester večer ob sprejemu novih članov.

(polet s Košutnikovega turna)

V glavnem, bil je res čudovit dan nad meglo.

 

 

 

 

Previous Post

V iskanju čvrste skale

Next Post

Poročilo o novembrskih vzponih v Paklenici

Dodaj odgovor