Bil je lep sončen dan… samo ne v Begunjščici. Nizka oblačnost je poskrbela za dva adrenalinska šokerja: 1) da se nam je 2. maja zanohtalo in 2) da si kotaleči kamen slišal, videl pa šele 4m pred seboj… Aleš in Iztok sta preplezala že dolgo željeno Poševno zajedo. Pravita, da se je klinov v smeri nabralo že kar nekaj, pa tudi nekaj “apzajlov” menda. Z Majo pa sva plezala Tomazinov originalni vstop v Rumeno grapo (V) in nadaljevala po grapi do steze. Sestopili smo skupaj po gamsjih stezicah na melišče nad hotelom. V Karavli smo bili pa že na soncu…
modra: Poševna zajeda (IV), rdeča: Rumena grapa (V).
MihaZ
V Rumeni grapi.
Aleš in Iztok v zadnjem raztežaju Poševne zajede.
