Plezalski podvigi Nejca Klemenčiča

Zadnja Paklenica je bila hitra odločitev katero pobudo je dal Gašper Pintar. Dopust se ni ravno dobro začel, ker sem imel na dan odhoda bližnje srečanje z drevesom med spustom s kolesom in posledično čisto trd vrat in protibolečinske.. Ampak vseeno, gremo probat, sej verjetno bo šlo.

Po neprespani noči na obali zaradi komarjev sva za prvo smer izbrala Srček ki je neopremljena, v najtežjem raztežaju pa so trije svedri za varen prosti vzpon. Mene je nenormalno navijalo že na prvi šalci zaradi protibolečinskih ali pa le zaradi padca in mi prost vzpon ni uspel, Pinti pa seveda prosto. Po kopanju v reki sva šla do Dinka na pivo in srečala Špelo, ki je bila z dvema Američanoma in Avstralcem. Tako sva bila naslednje dni z dobro družbo po plezanju. Drugi dan spet velika napaka, spanje brez šotora in masovni napadi komarjev.

Zjutraj se spet kulturno uro odpraviva plezat Spiderja. Smer je res dobra in konstantna. Bravo Pinti za na pogled!! Moje počutje v steni pa neprimerljivo boljše od prejšnjega dne. Pinti je vse raztežaje splezal naprej. Meni je spodletelo le v 8a in enem 7b, ostali raztežaji pa so šli na flash. Velika motivacija za naslednji obisk Pakle ! Čez steno sva vlekla prasico, skoraj vsi raztežaji pa so previsni in je bilo vlečenje res enostavno.

Zadnji plezalni dan sva šla plezat še Mjesečino, in jo kljub prespani noči v šotoru nisva zlezla. Spider naju je zgleda kar pošteno uničil. Drugo polovico stene pa sva zavila kar v Jenjavi in čim hitreje proti vrhu. Upam da se z Gašperjem kmalu spet naveževa na vrv ko pride iz še enega norega tripa po granitu.

Ker iz Pakle kot ponavadi ni slik jih je spodaj nekaj iz provmajske Makedonije.

Besedilo in fotografije: Nejc Klemenčič

Previous Post

Mangrt

Next Post

V Južni Afriki

Dodaj odgovor