Po selfi v Italijo

Fajn je, ko nam zima postreže z nizkimi temperaturami, da ledolomilci lahko pridemo do vsaj malo zadovoljstva.

V soboto sva se z Uršo (AO Kranj) odpravila v Rabeljski slap, ki postreže z lepim prvim cugom, drugi je moker, tretji pa ni omembe vreden ob tako tankem ledu. Plezala sva desno varianto, ker ostalo tako in tako ni narejeno. Hvala radolškmu načelniku za fotke in napis na avtu?!?

Naslednji dan pa smo se štiričlanska tržiška ekipa odpravili v Benetov slap, ki je po slikah sodeč, ter nato z opazovanjem iz daljave, zgledal kar lepo plezljiv. Šele, ko smo se mu čisto približali vidimo realno sliko, manjka spodnji del sveče. Po principu, tako je bilo težko, da še vstopiti nismo mogli, se obrnemo. Kljub razočaranju dobre volje ni zmanjkalo, tako smo nekateri zasneženi, ob nenadnem sneženju iz smrek, ki ga povzroči višja sila (soplezalčeva roka), nekateri pa kot da so prvič videli žensko oprsje odšli nazaj do avta.

Zapeljemo se v Zajzero, Piccola Nabois ni narejen (večkrat že omenjeno, da je v Kresalovem vodničku napačno označeno, pravilno v italijanskem Ghiaccio verticale), ter gužva na vstopu v leve in desne platke (Le placche parallele), kjer imajo Železničarji tečaj lednega plezanja, nas preusmeri v lepo Furlanko (La Bella Furlana), kjer sta pred nami že dve navezi. Ena se ravno odpravlja dol, druga pa je ravno začela s plezanjem. Kul, namo se preveč načakal, gremo! Led zgleda dobro, sicer tanjše kot po navadi, kljub nizkim temperaturam pa pod slapom še vedno močno teče voda. Plezanje poteka tekoče, zaradi manjših zastojev pa smo imeli kar nekaj časa za zabavo. Ob spuščanju po vrvi pa smo v izogib zatiku vozla pri predzadnjem abzajlu vrv dali čez skalo ter tako prišli do malo povišanih nepredvidenih stroškov.

Na koncu koncev ob analizi pri Danici pridemo do istih misli, važn da se maš fajn, ne glede na to kva splezaš!

Previous Post

Spodnji Ledinc

Next Post

Zajzera

Dodaj odgovor