Večina letošnjih obiskov Italijanskih gora je bila bolj letalsko obarvanih, med zadnjim pa sem le dočakal nekaj več plezanja.
Začel sem v Arcu točneje v Monte Brentu, kjer sem poleg nekaj BASE skokov opravil tudi par solo vzponov v Zebratah. Po selitvi v Dolomite sem s slovenskimi kolegi najprej skočil preko severne stene Monte Agnerja – čudovit prosti pad in nato dobro minuto trajajoč polet ob legendarnem severnem razu v dolino San Lucano. Sledil je skok s Punta Civette z Italijani in Poljaki preko zajede Aste v SZ steni, naslednji dan pa za sprostitev soliranje v smeri Gianleo z varianto (IV+, 170 m) v JV steni Croda Negra pod prelazom Giau. Za konec pa še obujanje spominov na mladostna plezanja v Torre Trieste in Torre Venezia. Po lažjem grebenskem plezanju sem skočil preko 400 metrske stene soseda Tržaškega stolpa – Castello delle Nevere
