Vsi plezalski načrti so propadli (ko vremenarji, še vremena ne zanjo napovedati), nekaj pa je bilo treba početi.
Z bratom sva se danes (28.7.2008) odpravila na Škarjev rob z namenom da najdeva Robidovo jamo. S seboj imava “najbolj točen” načrt kje naj bi jama ležala, ki sem ga predhodno slikal v koči. Jamo, oziroma brezno najdeva po popolnem naklučju le nekaj metrov nad potjo, ki vodi od melišča proti križu. Vhod v brezno je popolnoma zaraščen, “prej not padeš, kokr ga vidš”.
Z bratom sva se danes (28.7.2008) odpravila na Škarjev rob z namenom da najdeva Robidovo jamo. S seboj imava “najbolj točen” načrt kje naj bi jama ležala, ki sem ga predhodno slikal v koči. Jamo, oziroma brezno najdeva po popolnem naklučju le nekaj metrov nad potjo, ki vodi od melišča proti križu. Vhod v brezno je popolnoma zaraščen, “prej not padeš, kokr ga vidš”.
MihaZ
Edina informacija, kje naj bi jama ležala. Nekje na Škarjevem robu, desno od križa.
Pogled iz brezna ven. Globoko je (izmerjeno) 24m, spodaj ni sledu o ledu in snegu, še manj o kosteh koz (kot piše v zborniku ob 100 letnici PD). Res je, da je brezno spodaj zasuto z gruščem in listjem, dno je široko 2-3m in dolgo 10,5m. Zanimiva pa je tudi informacija iz “zemljevida” zgoraj, kjer piše da je brezno globoko 40m. Sva se spraševala, če sva sploh v pravem breznu.
Spust v brezno užitek, žimarjenje nazaj na površje pa ubija…
