Zadnji dan pred napovedanim poslabšanjem vremena in grozečo odjugo sva z Martinom izkoristila izvrstne
snežno-ledne razmere v ostenju Velikega vrha za plezanje lepe in (po okvirnem preverjanju) najverjetneje nove
kombinirane smeri.
Primož Hostnik
Oglejte si še fotogalerijo…
Takoj ko sva opazila zabrisan in navidezno povezan beli trak tik ob centralnem stebru sva nekoliko spremenila najine prvotne načrte – dovolj je bil le nedokončan in razmeram primeren vprašljiv stavek: “Dons zgleda super… jutr’… ”
Začela sva na najnižjem delu izrazitega stebra v desnem delu stene – najprej po logičnih prehodih in relativno trdni sneženi naklonini, višje gori pa naju je počakalo idilično zaporedje 4-ih strmih in mestoma kombiniranih raztežajev… najbrž je odveč
pisati, da sva po najtežjem detajlu obadva že pošteno “vriskala”. 
Na vrhu naju je počakal še Blaž, ki je nekoliko hitreje preplezal sosednjo Prontarsko, potem pa smo skupaj odkorakali… khm,
‘odpikali’ v dolino…
Smer sva preplezala in posvetila v spomin na Janeza Stegnarja.
