Pride dan, navaden, tih in zaspan ko se zjutraj že povsem očitno zdi… da bo spet megla in oblačno! Tako je izgledalo tudi na poti do Vrat, čeprav se je dan šele dobro prebujal. Na koncu smo pa uživali na visokogorskem soncu, brez oblačkov nad nami.
Tudi letos smo naredili jesensko skupno turo za člane odseka. Lokacije so ponavadi malo bolj odmaknjene, udeležba članov odlična in tura fenomenalna, no tudi ta letošnja je vsebovala vse to.
Idej je bila, da iz Vrat prilezemo do bivaka IV in naprej ali po južnem razu Dolkove špice ali pa Južnem grebenu na Škrlatico, nazaj pa ponovno mimo bivaka do Vrat.
Tako se je v četrtek zjutraj v Tržiču zbralo 10 članov našega odseka, en zaspan, drugi utrujen, tretji vesel… deseti je pa komaj čakal da pride na vrh. S seboj smo imeli še poznavalca tistih koncev- Čopka, tako da kakšne bojazni da zalutamo v kakšni megli ni bilo. O tem da se pot do bivka vleče verjetno ni potrebno posebej povdarjati. No kakor koli, ko se znajdemo tam pod bivakom nas mraz in megla prepričujeta, da naj se vsi odločimo za lažji greben na Dolkovo špico. Pa smo trije trmarili za Škrlatico. Tako so šli Čopek, Milan, Tona, Uroš A., Iztok, Špela in Joža v greben Dolkove špice, Slavc, Vojc in MihaZ pa v Južni greben Škrlatice.
V prvem kaminu se nam je še zanohtalo, v drugem smo se zgleda že malo ogreli, v tretjem smo pa že švicali v suhi skali in soncu…in tako vse do vrha. Kolegi v sosednjem grebenu so tudi uživali, vsaj tako je bilo slišati. Ko smo pričeli sestopati se nam pa nikamor ni mudilo… bolje na soncu kot pa v megli, pa še “pr firerju” se šele ob 11-ih odpre. Tam smo tudi zaključili skupno turo in določili cilj za nasledno.
MihaZ
