V četrtek sva se Viktor in Nataša odpeljala proti Vršiču in že navsezgodaj krepko gazila do slapov, vmes nama je pa še močan veter delal družbo. Slapovi so bili še bolj narejeni kot zadnjič, ko sva tu plezala.
Končno sva lahko vstopila v Centralca brez, da bi naju ovirale naveze, ki so naju vsakič za hip prehitele, ko sva ga hotela preplezati. Torej v Centralcu sva se totalno “stuširala” od vode, ki teče čez najtežji del slapu. Kljub močnimi sunki vetra, splezava še Slap pod hudičevim žlebom.
Nikjer nikogar, le midva vriskava v duetu z vetrom, ki brije in veselo raznaša zrnca snega po ledenih strminah. Ambient je čudovit, prečudovit, plezarija pa vsakič še slajša, zato že čakava naslednjo.
Nataša in Viktor
Centralni slap
Pred začetkom najtežjega dela slapu
Na štantu pod tušom
Slap pod hudičevim žlebom
Skoraj viseči štant
Še malo do vrha