Ko sem Tonetu v ponedeljek zvečer omenil Steno, sva bila hitro zmenjena. V sredo 22.1. sva ob 6h zakorakala s parkirišča v Vratih proti Slovenski smeri.
V spodnji polovici pristopa na prvi prag sva se opremila in nato hitro napredovala do vstopa. Do Slovenske grape naju je pričakalo nekaj kopnih skokov, nekaj sitnih prestopov s skale na sneg ali obratno, v glavnem pa so bile razmere solidne. Zadnji sneg, ki je nekoliko poprhal skalo ni preveč motil. V Slovenski grapi in v Prevčevem izstopu sta zadnje sneženje in veter razmere od zadnjih poročanj spremenila. Precej je napihanega snega, veter gradi klože, tako da razmere niso za podcenjevati. Držala sva se roba stene in trdih odsekov. V Prevcu sva zaradi napihanca ubrala neko varianto v levo in pod vrhom v prečki pristopila nazaj cca 50 m pod izstopom.
Sestop čez Prag je pozimi kompleksen, vendar sva uspešno rešila vse zagonetke zimskih prehodov.
Pri avtu sva ugotovila, da sva bila v dolini sama, vzrok pa sva odkrila v poledenelem klancu nad Peričnikom.
Plezala Robert in Tone.
