Sonnenbrille in der Nordwand

Fritz, Helga in Beno so bili že od ranega jutra spremni na sončno svetlobo na koncu triglavskega tunela. Konec avgusta se je dan že pošteno skrajšal ali pa sva prehitro dostopala. Časovnico sva prehitela in pod steno je bilo še pošteno temno, zato se začetka dolge grede še ni videlo. Bolj z instinktom sva poiskala sodčke in še pravi čas zavila za steber levo. Če ne bi bila Skalaška z ladjo, bi bil pa Prusik-Szalay. Ampak zaradi simbolike in zgodovinskega pomena smeri, je že prav tak vrstni red.

Fräulein Helga, ki so jo sončni žarki v severni steni prav tako motili kot Benota, nama je sledila le do 2. raztežaja, potem sva pa imela švabov dovolj. Celo steno se nisem mogel načuditi spoštovanim prvopristopnikom, da so v severni steni očaka našli tako enostavno kombinacijo prehodov. Plezanje je pohodno uživaško s končnim čudovitim prehodom na Ladjo, zaradi katerega se splača povzpeti tako visoko. Smer je odlično opremljena, če le štantaš tam kjer je treba.

Sestop po Bambergovi v prijetnem vetriču je še poskrbel za preporod duha, Danica pa za ponovno hidracijo.