Vršič nama je to mrzlo zimo postregel z ogromno preplezanimi lednimi slapovi, zato sva v nedeljo 21.3.2010 šla še enkrat pokukat v prelepi ambient pod Prisojnikom. Razlika vseh slapov, ki sva jih v mrzlem januarju in februarju splezala je bila več kot očitna – led takrat je bil trši kot sedaj.
Nevarno je bilo povsod, veter je oddajal svoje glasove, manjši plazovi so se spuščali čez slapove, pokalo in bobnelo je kot na fronti, nama pa je srce divje razbijalo od adrenalina in strahu.
No, pa dajva hitro!
Že drugič sva preplezala Srednji slap in ga združila z Levim slapom, ki je bil na vrhu bolj narejen kot v februarju, ko sva ga plezala.Pravtako spodaj ni bilo vstopne 10 metrske navpične sveče, ker je bilo vse prekrito s snegom, voda pa je tekla vsepovsod.
Nekje na sredini Srednjega slapu sva še pravi čas krenila v Levi slap vse do vrha, saj se je čezenj vsul manjši plaz. Uuh, kako nama je odleglo. Edina misel na vrhu je bila ta, da se čimhitreje varno spustiva na tla.
Od daleč sva kar še nemo strmela v lepote stene in nisva hotela oditi. Plazovi pa so se kar prožali in prožali čez stene…
Nataša in Viktor
Srednji in Levi slap
zaključek v Levem slapu
poslednji zamahi
hitr dolvn
ta dan najini edini spremljevalci
