Tomažev steber v Grintovcu je malce zapostavljen, ker nima privilegija biti v Miheličevem izboru slovenskih klasik.
Gre za lepo smer s solidno skalo in pretežno prostim plezanjem v veliki naklonini. Spodnji del je malo kosmat, v stebru pa je plezanje zanimivo in lepo. Po težavah izstopa zadnji raztežaj nad polico, ocenjen s spodnjo šesto stopnjo. Luska je še nekako prilepljena v steno, ne vzbuja pa kakšnega silnega zaupanja o trdnosti. Smer sva kot izpitno turo plezala s Kristjanom iz AO Mojstrane, zmogla sva jo v dobrih petih urah.
V nedeljo sva s soplezalcem vstopila v Smer po zajedi na senčni strani Nad Šitom glave. Slutnje o mokri oziroma vlažni skali so se uresničile, plezanje ni bilo preveč prijetno, pa še z višino je postajalo vse slabše. Vse bolj mokro. Mokro in previdno je šlo malenkost počasneje do vrha, kjer so se razmere diametralno spremenile. Sončno in vroče, kar pa pri tako salonskem sestopu ni posebna težava. Še pred kosilom sva zbežala s kaotičnega Vršiča.
Jesen prihaja v gore, listje je pričelo odpadati, tako da se že z mislimi obračamo proti sončnim stenam.
Tomažev steber, Grintovec, 6-/5, 350m, 5h, Kristjan Kirac (AO Mojstrana) in Slavc Rožič
Smer po zajedi, NŠG, 5+/5, 300m, 3.5h, Slavc in soplezalec
