Toplar, Za išijas in mačka

Dan je bil res precej olimpijski, niti se nama ni mudilo, tako sva šele ob pol 8-ih štartala iz Tržiča. Vožnje do Gornika sicer nekaj je, da je po tistem melišču toliko dostopa sem pa zgleda že pozabil… no na koncu se le privlečeva pod steno Toplarja. Seveda plan je bil enostaven, eden od mnogih še nepreplezanih grabnov v tisti steni, kakšen skok bo za poplezati, ostalo pa hoja. En, dva pa bova na vrhu…

No pa je bilo na koncu malo drugače. Graben je že skoraj cel kanjon, precej globok, na desni strani z gledkimi ploščami, na levi pa rumen drobir. Kmalu butneva tudi v prvi skok, ki že izgleda resen. Pa se na koncu izkaže da tudi je- takega krša v petici že lep čas nisem plezal. Sledilo je nekaj poplezavanja, nato pa spet skok, tokrat na pogled še malo bolj uduren od prejšnega. Gledava levo in desno za obvozi- nič. Edin “normalen” prehod se kaže po nekakšni zajedi med kršom na levi in ševečjim kršom na desni. No, pa zarineva tja notri. Klin, frend, pol kubika skal v poden, klin, navita meča, diamantno redki zaupanja vredni grifi, klin, singerca v nogah, navit do konca, dober frend in končno štant. Zlezla sva in ugotovila, da če bi bila skala dobra, z več kot VI nebi ocenila. K sreči se je višje grapa prijetno položila, dokler nisva spet naletela na en sluzast kamin. Obvoz desno po razu- takoj sva bila enotna. Kljub vsem skritim težavam pririneva v 4-ih urah na vrh grebena, pol se pa še spomnem, da bi bilo super če bi sestopila po Tihotapski…

Zlezla sva prvenstveno smer v severni steni Toplarja in jo poimenovala Za išias in mačka (išias je menda imel Urban) in jo ocenila s II – VI+, 400m. Resna karavanška tura, z delikatnim plezanjem.

Ali smer priporočam? …kakor koli že, na išias in mačka je vplivala blagodejno.

MihaZ

Previous Post

Prvenstvena smer v Pišenci, Jeklenka, IV+ / II – III

Next Post

Velika baba, Nova centralna

Dodaj odgovor