Želel sem najti čim enostavnejši dostop za soliranje in prenašanje težke letalne opreme preko Loške stene na Bavh. Lovska v Vedinjem vrhu (III/I-II, 1000m) se je zdela idealna, saj naj bi se po njej svoje čase sprehajali lovci in pastirji. Tako smo se vanjo dobro otovorjeni odpravili avstrijski prijatelj Hannes, ki je prenašal speedwing, Nejc z miniwingom in jaz z opremo za BASE.
Nejc je poleg tega imel s seboj še psičko, ki jo je na težjih mestih dal v že tako zajeten nahrbtnik. Steno smo podcenjevali, s seboj smo imeli le 40 m vrvi, eno kladivo in 2 klina. Verjetno smo nekajkrat zgrešili, zato smo plezali tja do V. stopnje, da blatnih, spolzkih in ponekod silno strmih trav sploh ne omenjam. Hannes, ki sicer pleza 8a/b, se je kot prvi v navezi nekajkrat kar namučil. Že v grapi pod steno Votlega vrha smo naleteli na nekaj pozimi in spomladi verjetno s snegom zasutih
prehodov, ki krepko presegajo III. stopnjo. Zgornji del stene pa je bil ob >varovanju< na redkih luskah tudi psihično precej zahteven in nevaren. Z roba stene je Nejcu uspelo poleteti, za naju s Hannesom pa ni bilo več pogojev, zato sva sestopila peš.
