Tura AŠ, Prednja glava

Pa je prišel ta veseli dan, pa ne nismo Matička ženili – se dones več ne splača, ampak smo se odpravili v led. Želja po plezanju nas je odnesla v dolino Krnice, spravili smo se pa kar na slapove v Prednji glavi.  Dobra volja se je kar sprehajala med nami in se krepila z vsakim korakom narejenim v sneg proti lednimi strukturami pred nami.  Eden za drugim smo korakali proti našemu cilju, tu in tam se je kolona ustavila, da bi si ogledali kam in kako in ker sem doma pustila sončana očala in je sonček tako vztrajno razprostiral svoje žarke naokoli, sem se ob tem vsakič zaletela v Iztokov ruzak pred seboj. Tu in tam sm tudi zaslišala ojoj in au tako, da sem potem predvidevala, da je še nekaj takih, ki si preveč vztrajno ogledujemo čevlje pri hoji v koloni.

Prikobacali smo se pa le do slapov, medtem ko smo si jih ogledovali smo se opremili, sledile so Aljaževe učne urice in pa vedno koristni nasveti glede opreme,  in najboljše od vsega deljenje lastnih izkušenj vseh članov AO, na kakšnih napakah so se sami zgrda naučili kaj ne smejo in zakaj, da bi se mi podobnim situacijam v naših prihodnjih podvigih lahko izognili.

Med tem ko smo tečajniki kot gobe stali okoli Aljaža in vpijali njegove besede, so ostali napeljali tri top roape po katerih smo se potem podili gor in dol pod budnimi očesi naših inštruktorjev.

V spodnjem delu slapu pa smo izdelali sidrišče, abalakov, pripravili vrv za spuščanje, veselo vrtali ledne vijake sem in tja, ter se učili vseh vrst vozlanja in odvozlanja vrvi.

 Vsi skupaj ( tečajniki ) pa se zahvaljujemo vsem udeležencem ture, da so si vzeli čas, za deljenje izkušenj in pomoč pri prvih korakih v ledu, za zelo prijetno družbo in spodbujanje, ter pozitivno motivacijo pri naših prizadevanjih.