Glede na to, da smo bili od petka na Vršiču, smo za nedeljo izbirali kakšno lažjo varianto plezanja, z malo dostopa in hitrim sestopom. Odločimo se za Uroševo grapo Nad Šitom glave.
Jaz sem že na dostopu povsem utrujena, očitno telo rabi počitek. Plezanje samo mi da novih moči, super smer z zanimivimi detajli.
Na vstopu srečamo navezo iz AO Grmada Celje, takoj mi je bilo jasno, da bo pester dan.
Mi se razdelimo na dve navezi, Janez Kekec iz Rašice čez smer pospremi dva tečajnika, jaz pa plezam s Sebom, prav tako iz Rašice.
Prvi skok preplezamo dokaj hitro, nakar sledi nekaj štamfarije po gnilem snegu. Odlične razmere za delanje cokel na derezah. Kaj kmalu stojimo pod drugim skalnim skokom, kjer nas vse skupaj malo upočasni. Skok seveda ni zalit, ne vem točno kam naj zataknem dereze, za cepin se je pa celo našel en super del v skali in na ta način se je vsak po svoje skobacal čez ta del.
Ponovno sledi hoja po celem snegu in pridemo v ozko grapo, nad katero nas pričaka pokončen, zasnežen del, kjer je vsaj sneg precej boljši kot spodaj. Meni najljubši del ture, kaj kmalu stojimo pod zahtevnim delom, katerega lahko obideš po desni. Leon iz Grmade se odloči zariniti direktno, fant je močan, bravo ekipa. Mi pa se premaknemo v desno, kjer nas tudi pričaka zanimiv izstop iz smeri, spodaj kopen vstop v zadnji cug, sneg pa mehak.
Skratka, kmalu stojimo na vrhu, veseli, ker iskreno, smer je hudaaa. Jaz sem navdušena, ostali pa tudi.
Rahel veter nas prisili, da se spustimo v dolino.
Obvezna analiza v Koči na Gozdu, kjer ugotovimo, da smo vsi imeli plan splezat nekaj lažjega, na koncu smo se pa vsak po svoje nadelali.
Taka je Uroševa grapa in take so bile trenutne razmere. Jutri je nov dan in razmere se spreminjajo.
Smo se imeli pa super, fajn. Do naslednjič.
