Valle dell’Orco – štirje dnevi granita, jamov in italijanskega sonca

10.–13. september 2026

V septembru smo se za podaljšan vikend odpravili v italijansko dolino Valle dell’Orco, ki slovi po odličnem granitu. Za nekatere je bil to že ponoven obisk, zame pa prvo srečanje z granitom in nekoliko resnejšim crack climbingom.

Četrtek – proti Italiji

Iz Ljubljane smo se odpravili v popoldanskih urah. Sledilo je približno sedem ur za Jerneja precej sitne vožnje po dežju, med katero smo ostali nestrpno spremljali radarske slike in opazovali nalive, ki so se podili okoli nas. Vreme ni obetalo prav veliko, a nas je ob prihodu v kamp Ai Laghetti, kak kilometer pred akumulacijskim jezerom in krajem Ceresole Reale, pričakalo jasno, z zvezdami posuto nebo. Z olajšanjem smo postavili šotore in našo tendo Willson ter se pripravili na prvi plezalni dan.

Petek – prvo spoznavanje z granitom

Prvi dan smo se razdelili v dve navezi. Matic in Urh Primožič sta se odpravila v Caporal, kjer sta splezala kombinacijo smeri Orecchio del pachidermi, Itaca nel sole in Rattlesnake (6c). Kombinacija jima je postregla praktično z vsem, kar lahko pričakuješ od plezanja v granitu: od hand jamov do plat in offwidtha. Smer sta oba splezala prosto. Pri dostopu sta prehitela francosko navezo, ki ju je vprašala: »What is your crack level?«, iz česar je takoj nastala interna fora. Urhov jedernat komentar smeri: »Hudo, hudo, hudo!«

Medtem smo se Jernej Rožanski, Vid Primožič in jaz lotili Nautilusa (6a) v Sergentu. Zame je bila to prva smer v granitu in moram reči, da mi je že takoj pokazala praktično vse čare te magmatske skale. Od kratkih platkastih prečk do celotnega raztežaja, speljanega deset metrov globoko v skoraj popolnoma pravilnem kaminu, in za konec še plezanja po počeh. Razumem zakaj je smer velika klasika. Z Jernejem, ki je celo smer plezal prvi,  sva smer splezala prosto. Če se kdo brez predhodnih izkušenj s plezanjem po počeh odpravlja v Nautilusa, mu priporočam, da se prej vsaj malo pozanima, kako se pravilno postavi hand jam. Sam sem precej hitro ugotovil, da bo treba tej tehniki posvetiti še nekaj časa.

Popoldne sva zato z Vidom na skali Kosterlitz obiskala prvi tečaj jamanja pod Urhovim mentorstvom. Matic in Jernej, pa sta imela precej drugačne načrte. Kljub obilnemu kosilu, za katerega smo porabili kar kilogram riža, sta napadla Legoland (7b), ikonično poč čez streho. Prvi raztežaj jim ni predstavljal težav, v drugem pa je sledilo nekaj projektiranja, preden sta ga oba z Maticem uspešno splezala prosto. Nad vzponom sta bila oba zelo navdušena, še posebaj Matic, ki je imel s smerjo še neporavnane račune od lani.

 

Sobota – platke, jamanje in počitnikovanje

Naslednje jutro sta se Urh in Jernej odločila za frikanje. Urh je splezal Robin Hood (7b+), o katerem je v svoj zapis vzpona dodal precej zanimiv komentar, ki ga priporočam v branje. Z Vidom in Maticem smo se medtem odpravili v Sergent, na kupolo s platkami, ki se dviga visoko nad kampom proti levi. Plezal sem prvi v navezi v smeri Per Giorgio (6a+). Po mojem mnenju je ocena sicer nekoliko previsoka, a je smer kljub temu izredno uživaška. Lahke, razgledne platke in odlična opremljenost s svedri so poskrbele za res prijetno dopoldansko plezarijo.

Po plezanju sva se z Maticem osvežila s kopanjem v reki, privoščili smo si italijanski gelato  in zakuhali kosilo. Težko si predstavljam lepše počitnice: nekaj plezanja, kopanje v bistri reki, dobra hrana in brez pretiranega hitenja. Podkrepčani in spočiti smo sicer steška vseeno vstali s toplega sonca in se podali nazaj v skalo. 

Z Vidom sva nadaljevala tečaj jamanja, tokrat pod Matičevim mentorstvom v smeri Incastromania (6a). Oba sva jo na top rope splezala prosto. Matic naju je požrtvovalno inštruiral vse do teme, nato pa s čelko napadel še platko Danza in trance (7a). Urh in Jernej sta se medtem odpravila na drugo stran doline, kjer sta se lotila smeri Totem Bianco, variante BBQ (7a). Oba sta jo splezala prosto na pogled.

 

 

 

 

Nedelja – še zadnji cugi pred odhodom

Ker nas je večino v ponedeljek čakala služba, smo za odhod domov določili nedeljo. Pred nami je bila dolga vožnja, zato so se Jernej, Vid in Urh odločili nekoliko podaljšati spanec in nato obiskati bližnji balvan Kosterlitz.

Z Maticem pa sva si vseeno želela splezati še eno smer. Zato sva s skoraj alpskim štartom pristopila pod Jedi Master (6c+). Plezal sem drugi v navezi in bil v prvi polovici s svojim performancom zadovoljen, saj sem 6b+ platko, za katero nisem verjel, da jo zmorem preplezati prosto. Nad polico pa naju je pričakal najlepši in zame tudi najzahtevnejši del smeri: izrazita poč v devetdeset stopinjskem kotu, ki je potekala čez dva krajša, povsem vodoravna previsa. Detajl z oceno 6c+. Matic ga je s formo iz Kirgizije splezal na pogled in brez posebnega naprezanja, vsaj tako je bilo videti od spodaj. Sam sem med prvim in drugim previsom potreboval krajšo pavzico in za kakšno minuto obvisel na štriku. Detajl me je kar pošteno navil, tako da bi zadnja dva raztežaja plat brez Matičevega potrpežljivega prigovarjanja precej težje premagal. A na koncu sva le prišla čez in zaključila še zadnjo smer našega izleta.

Pohitela sva v dolino, skupaj smo pospravili opremo, se napakirali in krenili proti domu. Za piko na i je poskrbel Matic, ki je skoraj tik ob avtocesti našel picerijo v nekakšni predelani garaži. Tam smo pojedli eno najboljših in hkrati najcenejših pic, kar sem jih kdaj jedel. Precej primeren zaključek štirih dni plezalnih počitnic.

Za konec

Valle dell’Orco je resnično lepa dolina. Kratki dostopi, krajše večraztežajne smeri z odličnimi možnostmi varovanja in izvrsten granit v kombinaciji s poletnim soncem ter bistro reko za kopanje ustvarijo ambient, ki je naravnost narejen za ne preveč naporne plezalne počitnice. Hkrati dolina ponuja praktično neskončno možnosti tudi za tiste, ki si želijo resne plezarije in težkih smeri.

Z vidika nekoga, ki je prvič plezal v granitu in se šele spoznaval s tehnikami crack climbinga, lahko Valle dell’Orco samo pohvalim. Je odličen poligon, kjer lahko postopoma spoznavaš nove tehnike, nabiraš izkušnje in napreduješ s hitrostjo, ki ti ustreza.

 

 

 

Povzetek preplezanih smeri:                                     OS – na pogled;       RP – redpoint;       TR – top rope;      PP – pink point

Datum	Smer	Območje	Ocena	Plezalci	Uspešnost
11. 9.	Orecchio del pachidermi + Itaca nel sole + Rattle Snake	Caporal	6c	Matic, Urh	Oba prosto
11. 9.	Nautilus	Sergent	6a	Jernej, Vid, Tibor	Jernej in Tibor prosto
11. 9.	Legoland	Sergent	7b	Matic, Jernej	Oba PP; Jernej prvi cug OS
12. 9.	Robin Hood	Ni navedeno	7b+	Urh	Preplezal
12. 9.	Per Giorgio	Sergent	6a+	Tibor, Matic, Vid	Tibor plezal prvi
12. 9.	Incastromania	Sergent	6a	Tibor, Vid; Matic	Tibor in Vid prosto, TR
12. 9.	Danza in trance	Sergent	7a	Matic	Z vmesnim visenjem
12. 9.	Totem Bianco, varianta BBQ	Disertore	7a	Urh, Jernej	Oba OS
13. 9.	Jedi Master	Sergent	6c+	Matic, Tibor	Matic detajl OS; Tibor z vmesnim visenjem