Vsoboto sem v najvišji tržiški južni steni preplezal novo smer. Že večer pred vzponom se je doma za hišo grdo drla sova, zjutraj mi pred avto skoči še črn maček, celo jutro pa se mi poje Lep dan za smrt on Niet-ov. Tko da popotnica vsaj za psiho ni bila najboljša… pod steno me pričaka bombandiranje iz stene, tako da plane prilagodim, ko se po začrtani smeri vzpona usuje kamenje. Plezati sem pričel levo od vztopa v Orlovsko smer po zajedi do vrha stolpa in neprej proti desni do gladke rampe. Pred previsno zaporo sem prečil desno do stika z Orlovsko smerjo, po kateri sem nadaljeval dobrih 100m in iz stene izstopil po kaminu.
Smer: O petelinu in zmaju, III+/II-III, 250m. Skala v smeri po pričakovanju ni najboljša, v smeri je ostal en klin.
rdeča: O petelinu in zmaju, zelena: Orlovska smer, modra: Yollijeva zgodba.
MihaZ
Spodnji del stene.
Pogled čez steno.
Živel je Jaka s slabotnim petelinom, kateri se je ob pomoči coprnice in njenega praška opomogel. Nekega jutra je odletel na vrh gore, kjer je znesel jajce. Iz njega se je izvalil zmaj, kateri se je zaril v goro. Ta je postajal čedalje večji in za svoje preživetje je potreboval večji prostor. Rinil je na plano in gora se je razklala. Kamenje in skale so uničile drevje, vasi… pregnale so kot divjad kot tudi prebivalce. Tudi zmaja je na begu proti zaselku pod seboj pokopala skala. Da bi se ljudje opomogli hudega so se ustavili pod klancem, kjer pa so nato tudi ostali in kraj poimenovali Tržič.
