…ki to ni bilo. Stena je od Gornikove kmetije izgledala precej… ne bela. Tolažila sva se pač s travcami, te bodo itak zmrznjene.
Vstopiva iz bolj kot ne kopnega melišča po napihanem snegu v zajedi do ta´pravega vstopa v smer. Pričakovano kopno in nepričakovano strmo. Trije raztežaji po 30 metrov po travnatih buhtljih(teljčkih), s slabim varovanjem, pa še vsak raztežaj je bil težji… vse skupaj naju je zaposlilo za kar nekaj ur. V travcah me že dolgo ni tako navilo. Višje grapa postane prijaznejša, dokler jo ne zapre previsen skok, katerega brez slabe vesti obvoziva. Proti vrhu pikava zbito plazovino in celo nekaj ledu, vmes krajši skoki in nekaj zatikanja, dokler ne izstopiva na greben skozi okno.
Preplezala sva prvenstveno smer v Kofce gori, ki poteka med smerema za Išijas in mačka in Spet doma. Krik divjine, III, 4, A0, M5, 500 m.
Plezala Miha Zupan in Sebastjan Potočnik, dolgih 8 ur. Musklfiber mam pa tak da se mi dons še na pir ne da.
